Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 3.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Dan začenjamo z obletnicami, in sicer se bomo danes spomnili štirih skladateljev.

JOHANN VALENTIN MEDER: SONATA DER POLNISCHE PRACHER
MUSICA ANTIQUA KÖLN, Dirigent: REINHARD GOEBEL

JOHANN SEBASTIAN BACH: MALA FUGA V G-MOLU
JOHANN SEBASTIAN BACH: 3. SUITA V D-DURU - AIR
Orgle: VIRGIL FOX

FRIEDRICH SCHWINDL: OVERTURE 3 UIT SIX SIMPHONIES OP.1
ORKEST SINFONIETTA GELEEN, Dirigent: PETER SERPENTI

MARCEL DUPRÉ: TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN ORGLE V F-MOLU, OP.55
Violina: CLEMENS QUATACKER, Violončelo: CARLO SCHMITZ, Orgle: JOZEF SLUYS

SIR EDWARD ELGAR: SALUT D'AMOUR, OP. 12
ORKESTER HALLÉ, Dirigent: LESLIE HEWARD

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

V drugem delu bomo obeležili še dve obletnici. Najprej smrti našega skladatelja Uroša Kreka, potem pa bomo prisluhnili skladbi Schelomo, ki je bila na današnji dan krstno izvedena.

UROŠ KREK: LIRIČNA SUITA ZA MEŠANI ZBOR
MEŠANI KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA, Dirigent: LOJZE LEBIČ

ERNEST BLOCH: SCHELOMO, hebrejska rapsodija za violončelo in orkester
Violončelo: SEBASTIAN BERTONCELJ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: LORIS VOLTOLINI

Avtor: Vesna Volk

Vitomil Zupan je bil pisatelj, pesnik, dramatik in esejist. V njegovem širokem in raznovrstnem romanesknem opusu izstopajo dela z avtobiografsko noto: Menuet za kitaro, Levitan, Igra s hudičevim repom in Komedija človeškega tkiva. Neprestano je pisal, tudi ko je bil v zaporu. V pesmi Bobni Zupan razmišlja o človeku in smislu bivanja. Interpretira Ivan Rupnik.

Avtor: Ars

Danes je dan Sonca. Podobno kot 22. aprila obeležimo dan Zemlje, 3. maja že od leta 1978 obeležujemo dan Sonca.

RICHARD STRAUSS: ALPSKA SIMFONIJA, OP.64 - 2. SONNENAUFGANG
ORKESTER CONCERTGEBOUW IZ AMSTERDAMA, Dirigent: BERNARD HAITINK

COLIN BRUMBY: SIMFONIJA ŠT. 1, SONCE
SIMFONIČNI ORKESTER IZ QUEENSLANDA, Dirigent: ROBERT BOUGHEN

OLA GJEILO: MAŠA SONČNEGA VZHODA
2. SONČNI VZHOD (GLORIA)
MLADINSKI PEVSKI ZBOR ŠEMPETER VRTOJBA, MEŠANI MLADINSKI ZBOR EMIL KOMEL, KOMORNI ORKESTER NOVA, Zborovodji: MOJCA MAVER PODBERSIČ in DAVID BANDELJ

CARL NIELSEN: UVERTURA HELIOS OP.17
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: PABLO GONZALEZ

BOJAN GLAVINA: ZEN PRELUDIJI
1. SKOZI SONCE
2. 19 DEŽEVNIH KAPLJIC
4. NI VODE, NI LUNE
Klavir: BOJAN GLAVINA

PAVLE MERKÙ: ALI SIJAJ, SIJAJ, SONCE, SLOVENSKA RAPSODIJA ZA GODALA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC

RICHARD STRAUSS: ŠTIRI POSLEDNJE PESMI ZA SOPRAN IN ORKESTER
4. VEČERNA ZARJA (IM ABENDROT)
Sopran: RADMILA BAKOČEVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SAMO HUBAD

JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET ŠT. 4 V D-DURU, HOB. III: 34
GODALNI KVARTET TÁTRAI: Violini: VILMOS TÁTRAI in MIHÁLY SZŰCS, Viola: GYÖRGY KONRÁD, Violončelo: EDE BANDA

FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: GRAND CANYON SUITE
1. SONČNI VZHOD
4. SONČNI ZAHOD
DETROITSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANTAL DORÁTI

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.

Avtor: Marko Kumer

11:00
Poročila

Slovenija 1. maja obeležuje 20-obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodnih in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je unija na splošno v mednarodni skupnosti izgubila svoj vpliv.

Avtor: Sandra Krišelj

Skladatelj Albin Weingerl se je rodil 25. februarja leta 1923 v Šentjerneju na Dolenjskem. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij glasbene zgodovine in kompozicije, potem je deloval kot pedagog v več glasbenih šolah, med drugim je bil ravnatelj glasbenih šol v Medvodah, Trbovljah in Kamniku. V njegovem opusu je največ skladb za komorne sestave in pesmi za otroke in mladino, ki so prežete s svojevrstnim humorjem in šegavostjo. Za radijski arhiv jih je naveč posnel Otroški pevski zbor Glasbene šole Franca Šturma pod vodstvom Janeza Kuharja in ob klavirski spremljavi Silve Hrašovec.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Tokrat bomo pogledali pod pero skladatelja Slavka Osterca – poleg njegovih skladb bomo poslušali tudi misli, ki jih je Osterc zapisal na svoji bogati publicistični poti, in glasbo skladateljev, ki jih je cenil.

Avtor: Primož Trdan

14:00
Poročila
14:05
Gremo v kino

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Avtor: Ars

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Avtor: Ars

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Valovanje rentgenske svetlobe je tako kratko, da je primerljivo z velikostmi atomov. Če hočemo rentgensko svetlobo fokusirati, moramo tudi leče narediti z atomsko natančnostjo. »Kot da imamo sto metrov dolgo tekaško progo, ki jo moramo narediti z natančnostjo človeškega lasu,« je opisala potrebno natančnost večslojnih leč dr. Saša Bajt, ki vodi svojo raziskovalno skupino na Centru za znanosti z laserji na proste elektrone CFEL, ki deluje v okviru inštituta Desy v nemškem Hamburgu. Ločljivost leč, ki jih razvija, je danes že pod tremi nanometri. Ko je v začetku leta 2022 nastal ta pogovor, se je približevala ločljivosti štirih nanometrov.
Kariera Saše Bajt polna presežkov in zanimivih raziskovalnih projektov. Tako je preučevala sploh prve vzorce kakega kometa, ki jih je Nasa pripeljala na Zemljo, sodelovala pa je tudi pri razvoju tehnologije, s katero se danes izdelujejo najsodobnejši čipi na svetu. Vabljeni k poslušanju pogovora.
To je ponovitev oddaje, ki je bila prvič predvajana marca 2022.

Avtor: Nina Slaček

17:00
Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Avtor: Marko Šetinc

Adriena Šimotová morda pri nas ni zelo znano ime, a gre za eno najbolj priznanih čeških umetnic 20. stoletja, znano predvsem po liričnih in krhkih delih na papirju. Bolj ali manj abstrahirane sledi telesa pogosto minimalistično pripovedujejo o osnovah – kot sta dotik in odtis, ki ju je imela za neločljiv del svojega izraza.
V jedru njenega ustvarjanja sta komunikacija v najširšem pomenu in iskanje stika, odnosa. Znana so njena krhka dela na papirju, ki s svojo rahlo zmečkano strukturo ustvarja taktilno napetost in se spaja s subtilno evokacijo dotika in odtisa. V njenem delu so pogosti sledovi delov teles in obraza, a niso vedno jasno vidni, temveč gre za abstraktne monokromne lise, ki le napeljujejo na neko navzočnost, kot da se iskani stik izmika. Ne preseneti torej, da v delih leta 1926 rojene umetnice pisci odkrivajo vpliv eksistencialne misli. Njeno življenje so zaznamovali obdobje vojne in usodne posledice vojnih dogodkov, pozneje pa zapleten in dramatičen razvoj povojne Češkoslovaške ter bolezen in smrt moža, umetnika Jiříja Johna.
Ustvarjalna pot je Adrieno Šimotovo na Češkoslovaškem v sedemdesetih vodila mimo uradnih centrov likovne umetnosti in s tem povezanega družbenega priznanja; postala je ena vplivnih osebnosti neuradne kulturne scene, ki je prejela vrsto priznanj in nagrad – med drugim češko medaljo za zasluge, njeno delo pa je vključeno tudi v stalno zbirko Pompidoujevega centra v Parizu.
Letos bo minilo deset let od umetničine smrti in ob tej priložnosti vas ponovno vabimo k poslušanju pogovora, ki je nastal ob razstavi njenih del v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Pogovor s kustosom razstave in umetničnim dolgoletnim sodelavcem Pavlom Brunclikom je tedaj v sodelovanju z MGLC prevedla Ksenija Mravlja.

Avtor: Izidora Pevec

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Ker je leta 2011 glasbeni in kulturni svet slavil 200. obletnico rojstva madžarskega skladatelja Franza Liszta, je bil koncert delno posvečen njegovi glasbi. Slišali smo priljubljeni Mefistov valček in simfonično pesnitev Preludiji, koncertni spored pa sta dopolnili skladbi Bele Bartoka – Koncert za violo in orkester, ki jo je z orkestrom izvedel brazilski violist Alexandre Razera, ter Plesna suita. Orkester je vodil priznani simfonični in operni dirigent dirigent Alpaslán Ertüngealp.

Avtor: Anuša Vlovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas k spremljanju koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom Harryja Bradforda.
Posnetek je nastal septembra lani v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.

Avtor: Brigita Rovšek

Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti.

Prevod Miha Avanzo,
interpretacija Ivo Ban,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 01.05.2024 18:00:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt