Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni večer

872 epizod

872 epizod


Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.


27. 02. 2024

Christopher Marlowe: ob 460. obletnici rojstva

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.


22. 02. 2024

France Prešeren: Pevcu, Gazele in Sonetni venec

Minilo je 190 let od prvega izida Prešernovega Sonetnega venca. Poleg Gazel in pesmi Pevcu ga interpretira mlajša generacija slovenskih dramskih igralcev. Poezijo dopolnjuje vezno besedilo, sestavljeno iz odlomkov iz knjige dr. Janka Kosa z naslovom Prešernov pesniški razvoj. Interpreti so Anja Novak, Lena Hribar, Nik Škrlec, Urška Taufer, Patrizia Jurinčič, Lovro Finžgar in Nataša Keser, napovedovalec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser pa Klemen Markovčič. Produkcija leta 2014.


20. 02. 2024

Colm Tóibín: Brooklyn in druga dela

Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.


15. 02. 2024

Andrej Gogala: O kulturi, pa vzlasti umetnosti

V literarnem večeru nas tokrat čaka svojevrstna poslastica: pregled časnikarskih odzivov na kulturno dogajanje v obdobju čitalništva in še nekaj desetletij pozneje. Seveda se jim močno pozna patina, a poslušajte spoštljivo, ne le zaradi starosti teh zapisov, ampak, kot je bilo rečeno ob nastanku oddaje leta 1979: 'Tudi iz sočutja zaradi količine prahu, ki ga je moral pregoltati sestavljavec oddaje Andrej Gogala, ko je po preperelem papirju brskal za zlatim prahom tedanje časnikarske govorice.' Igralca Jože Zupan in Janez Rohaček, igralka Jana Osojnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, redaktorja Rapa Šuklje in Vlado Motnikar. Režija: Hinko Košak. Produkcija 1979.


13. 02. 2024

Karnevalizirana literatura

Literarni večer je karnevalsko obarvan na čisto poseben način. V njem se sprehajamo po treh karnevaliziranih antičnih literarnih besedilih, ki so morda za koga presenečenje - Platonovi Apologiji, Lukijanovih Satirah in Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu. Izraz "karnevalizirana literatura" je poglobljeno in izvirno uporabljal ruski literarni zgodovinar Mihail Mihajlovič Bahtin in z njim označil književnost, ki je občutila vpliv te ali one oblike karnevalske folklore. Prevajalci Anton Sovre, Primož Simoniti in Urša Zabukovec, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, interpreti Željko Hrs, Matija Rozman in Blaž Šef, glasbena opremIjevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2020.


08. 02. 2024

Prešernova nagrajenka Erika Vouk

Erika Vouk je letošnja dobitnica Prešernove nagrade za književni opus. Vrednost poezije Erike Vouk, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, "potrjujejo njene pesniške zbirke, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018, in več uglednih nagrad. Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja. Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. (...) S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno." Literarni večer je bil prvič na sporedu pred dvajsetimi leti, za tokratno priložnost pa ga je priredil Matej Juh. Avtorji oddaje Marko Golja, Marjan Strojan in Matej Juh, interpretke Petra Govc, Vesna Jevnikar in Majda Grbac, bralca veznega besedila Igor Velše in Simona Juvan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstra Mirko Marinšek in Jure Culiberg, režija Igor Likar in Ana Krauthaker. Produkcija 2004-2007.


06. 02. 2024

William Burroughs: Iz brezna v literaturo

William Burroughs (1914–1997), predvsem poznan po romanih Džanki in Goli obed, je eden najbolj razvpitih ameriških pisateljev 20. stoletja, ki je že sredi šestdesetih zablestel kot osrednji avtor beatniške generacije. Njegovo pisanje ni sentimentalno in ni osnovano na sklenjeni zgodbi, temveč je nizanje vtisov, podobno kot posameznik doživlja sodobni vsakdan. Burroughs je bil poznan tudi po tehniki pisanja cut-up, ki je temeljilo na besedilu, preoblikovanemu tako, da je avtor izrezoval naključne besede, stavke in besedne zveze ter jih razporejal v novo besedilo. Vendar pa sta omenjena romana nastala v petdesetih letih, torej preden je Burroughs začel uporabljati to tehniko. Roman Džanki je njegov prvenec, Golo kosilo pa prav tako spada v zgodnje obdobje njegovega pisanja in je tudi povezano s tematiko drog. Ob avtorjevi 110. obletnici rojstva predstavljamo življenje in delo tega nenavadnega, a tudi vplivnega literarnega ustvarjalca. Avtor scenarija Marko Jenšterle, prevajalca Tone Škrjanec in Miha Avanzzo, interpreta Aleš Valič in Marko Mandič, bralka Jasna Rodošek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.


01. 02. 2024

Hugo von Hofmannsthal: Teža sveta

Ob 150. obletnici rojstva pesnika, pisatelja, dramatika, libretista in esejista, Huga von Hofmannsthala smo izbrali Literarni večer, ki ga je leta 1996 pripravil pesnik in prevajalec Lojze Krakar, vanj pa vključil odlomek iz drame Slehernih ter Hofmannsthalove pesmi. Hofmannsthal, eden najvidnejših predstavnikov nemškega ekspresionizma, je pripadal t. i. krožku dunajske moderne, o katerem je Hermann Bahr zapisal: "Ti mladeniči ne znajo povedati, kaj je to. Nimajo programa niti estetike. Zmeraj ponavljajo samo, da hočejo biti moderni. To besedo imajo radi kakor mistično moč, ki dela čudeže in more ozdravljati ... Biti moderen v vseh stvareh in za vsako ceno, drugače ne znajo izraziti svojih nagonov, svojih želja, svojih upanj." Avtor oddaje Lojze Krakar, prevod Lojze Krakar in Oton Župančič, interpret Zvone Hribar, vezno besedilo brala Ana Bohte, glasbena oprema Marko Stopar, režija Elza Rituper, produkcija leta 1996.


30. 01. 2024

Jon Fosse

Jon Fosse se je leta 1959 rodil v Haugesundu na zahodni obali Norveške, odraščal pa je še malo severneje, v Hordalandu. Študiral je na univerzi v Bergnu in opravil magisterij na področju književnosti. Po končanem študiju je delal kot novinar in učitelj pisanja v Hordalandu. Od leta 2011 je poročen s tretjo ženo Anno Fosse, istega leta je dobil v uporabo tudi hišo za zaslužne umetnike v Oslu, v kateri del leta preživi še zdaj. V slovenščini imamo le peščico njegovih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. V antologiji norveške književnosti Innsyn je nekaj njegovih pesmi, preveden je bil prvi del romana Melanholija, uprizorjene pa so bile tudi tri njegove drame. Je tisti norveški dramatik, ki ga na svetovnih odrih največkrat uprizarjajo takoj za Ibsenom, od jeseni leta 2023 pa je tudi četrti norveški Nobelov nagrajenec s področja književnosti. Pred njim so to nagrado dobili Bjørnstjerne Bjørnson, Knut Hamsun in Sigrid Undset, vsi že v prvi polovici prejšnjega stoletja. V Literarnem večeru ga predstavlja prevajalka Marija Zlatnar Moe. V oddajo je vključila tudi odlomka iz Fossejeve Septologije, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena. Avtorica scenarija Marija Zlatnar Moe, prevajalke Marija Zlatnar Moe, Jana Kocjan in Tanja Petrič, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, interpreta Branko Jordan in Ajda Smrekar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


25. 01. 2024

Duhovita in ironična pisava na meji med doživetim in izmišljijo (O prozi Jedrt Maležič)

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavila kot še kako prepoznavna avtorica s širokim tematskim razponom in z živo pripovedno govorico. Avtorico in njen opus predstavlja literarni kritik in esejist Matej Bogataj. Nikar ne zamudite Literarnega večera. Avtor scenarija Matej Bogataj, režiserka Špela Kravogel, bralec Bernard Stramič, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


23. 01. 2024

Anton Slodnjak: Fran Levstik pri Vuku Karadžiću

Med Levstikom in Karadžićem, slovenskim književnim in srbskim jezikovnim vizionarjem, je bilo skoraj 45 let razlike, pa vendar jima je bila skupna zavzetost za narodno idejo. Srečala sta se leta 1855, ko je imel Vuk že 68 let in ga je na Dunaju obiskal študent Fran Levstik. Dogodek je v romanu Pogine naj pes obudil Anton Slodnjak, za radio pa je odlomek leta 1987 priredil France Vurnik. Radijska priredba: France Vurnik, igralci: Judita Hahn Kreft, Janez Albreht, Pavle Ravnohrib, Mara Černe in Milena Janežič, glasbena oprema: Peter Čare, tehnična izvedba: Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Rosanda Sajko. Produkcija leta 1987.


18. 01. 2024

Jean Echenoz: Triptih imaginarnih življenj

Jean Echenoz velja za enega najpomembnejših sodobnih francoskih literatov, ki je za svoja dela dobil najprestižnejše nagrade. Širšemu krogu bralcev je poznan tudi ali pa morda predvsem po svojih "geografskih" romanih, kot jih sam opredeljuje, ki so antipod zgodovinskega oziroma biografskega romanesknega žanra. Za roman Grem je prejel Goncourtovo nagrado. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj, prevajalki: Suzana Koncut, Anuša Trunkelj, režiser: Igor Likar, bralca: Lidija Hartman, Renato Horvat, interpreti: Kristijan Muck, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Andrej Kocan, urednica oddaje: Tina Kozin. Produkcija 2011.


16. 01. 2024

Josip Vandot: Ob 140. obletnici rojstva

Mineva 140 let od rojstva slovenskega pisatelja Josipa Vandota. Rodil se je 15. januarja 1884 v Kranjski Gori, njegovo najbolj znano delo pa je trilogija mladinskih planinskih zgodb o desetletnem navihanem in iznajdljivem fantiču po imenu Kekec. Vandotov opus sega tudi onkraj literature za mlajše bralce. Avtorica oddaje: Vida Curk, interpreti: Milan Štefe in Ivan Rupnik, režiser: Jože Valentič, napovedovalka: Ana Bohte, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Jure Culiberg, urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman, leto nastanka: 2003.


11. 01. 2024

Franc Ksaver Meško, ob 50. obletnici smrti

Enajstega januarja mineva 60 let od smrti pesnika, pisatelja in dramatika Franca Ksaverja Meška. Meško, ki se je rodil oktobra 1874 v Gornjih Ključarovcih in ki velja za enega prvih predstavnikov naše vzhodnoštajerske književnosti. S svojim bogatim in raznolikim opusom je vplival na pisatelje, kot so bili Miško Kranjec, Anton Ingolič in Prežihov Voranc. Avtorica Tina Kozin ga je pripravila ob 50. obletnici književnikove smrti in je vanj vključila Meškovo pesem z naslovom Moje življenje ter odlomke iz njegovih proznih besedil Mladim srcem, Na begu, Hrast, Ob tihih večerih, Na poljani in Požigalec. Oddajo so za radio oblikovali dramski igralci Tone Kuntner, Jernej Kuntner in Gregor Čušin, napovedovalca Simona Juvan in Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg in režiser Jože Valentič. Vabimo vas k poslušanju!


09. 01. 2024

Mikołaj Łoziński: Saga o Stramerjevih

Poljski pisatelj in fotograf Mikołaj Łoziński, rojen leta 1980 v Varšavi, je študiral sociologijo na pariški Sorboni. Preživljal se je kot pleskar, fotograf, prevajalec in asistent slepe psihoanalitičarke. Za prvi roman Reisefieber (2006), v katerem utišano pripoveduje o zapletenih odnosih med ljudmi, nezmožnosti sporazumevanja in strahu pred bližino, je prejel nagrado sklada Kościelskih. Za drugi roman Knjiga (2011), posvečen zgodovini svoje družine, upovedani z registrom ohranjenih vsakdanjih predmetov, je prejel "potni list" Polityke. Nazadnje je napisal romana Stramer (2019) in Stramerjevi (2023), v katerih spremlja revno židovsko družino skozi 20. stoletje, od boja za preživetje v predvojnem obdobju in golo življenje v drugi svetovni vojni pa vse do družbenega vzpona po njej. Prevajalka in avtorica scenarija Jana Unuk, režiserka Špela Kravogel, napovedovalca Igor Velše in Eva Longyka Marušič, interpreta Tina Resman in Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2024.


04. 01. 2024

Cécile Coulon: Kralj ni zaspan

Cécile Coulon, francoska avtorica mlajše generacije, je svoje prvo delo objavila leta 2007, pri rosnih šestnajstih, in od takrat izdala že sedem romanov, dve pesniški zbirki in zbirko kratkih zgodb. Cécile Coulon prihaja s francoskega podeželja, iz vasice v bližini Clemont-Ferranda, in tudi njen opus je prepreden z zgodbami, ki se dogajajo na podeželju. Zanimajo jo povezave med pokrajino in njenimi prebivalci, avtoričini liki so tipično tesno navezani na svojo rojstno zemljo. Tak je tudi Thomas Hogan, glavna oseba romana Kralj ni zaspan. Avtorica literarnega dela: Cécile Coulon, avtorica prevoda: Nastja Virk, avtorica scenarija: Nastja Virk, režiserka: Saška Rakef, bralec: Jure Franko, interpretka: Mojka Končar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.


02. 01. 2024

Tomas Tranströmer – Velika uganka

Švedski pesnik Tomas Tranströmer (1931–2015) je štiri leta pred smrtjo, leta 2011, prejel Nobelovo nagrado za književnost, pa tudi danes velja za klasika sodobne evropske poezije. Najbrž nobeno drugo ime sodobnega pesnika ni tako čist sinonim za preprost in lep, a hkrati kompleksen in humanističen pesniški izraz. Njegov po obsegu natančno pretehtan in po umetniški teži silovit opus z enakim navdušenjem prebirajo po vsem svetu. Avtor oddaje Aleš Šteger, Prevajalki Maja Caserman in Mita Gustinčič Pahor, interpret Branko Jordan, bralka Lucija Grm, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.


28. 12. 2023

Peter Altenberg: Dunajski kavarniški literat

V Literarnem večeru se bomo posvetili Richardu Engländerju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu, leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične prozne skice ter aforistične drobce, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega posebneža, bil je naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga nestanovitno življenje po hotelih, kavarnah in sanatorijih ni izčrpalo. Avtorica oddaje in prevajalka je Stana Anželj, interpreti Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, napovedovalka Eva Longyka Marušič, glasbena oblikovalka Tina Ogrin, tonska mojstra Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režiserka pa Ana Krauthaker. Produkcija leta 2014.


26. 12. 2023

Neminljiva Slovenija

Na državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, se spominjamo razglasitve izidov plebiscita 26. decembra 1990. Za samostojno Slovenijo se je takrat odločilo 95 odstotkov vseh, ki so se udeležili plebiscita, oziroma dobrih 88 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tako je bil postavljen temelj za vse nadaljnje procese, katerih cilj je bila osamosvojitev Slovenije. V Literarnem večeru, ki je zdajle pred nami, bomo z našimi literati in misleci, ki so, vsak po svoje, predvsem pa domoljubno, pripravljali misel na domovino, nekateri pa tudi samostojno državo. Na primer Franc Jeza in Tine Hribar z eseji, z lirskimi pesmimi pa Ivan Cankar, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Miran Jarc, Ivan Minatti, Aleš Berger, Janez Menart in Ervin Fritz. Interpretirata Darja Reichman, Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, režiser Klemen Markovčič urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.


21. 12. 2023

Michal Viewegh: Čudoviti pasji časi in Instantna žena

Češki pisatelj Michal Viewegh (1962) ni le pisatelj in publicist, na Češkem je pravi družbeni pojav, pisateljska pop ikona in eden redkih pisateljev uspešnic, ki ohranja ta sloves in izjemne prodajne številke. Prodajni uspeh njegovih del, po katerih je bilo posnetih tudi več filmov, temelji na romantičnih obdelavah sodobnih tem, predvsem pa na izostrenem čutu za humor in ironijo. Poleg romanov piše tudi kratke zgodbe, njegove knjige so prevedene v številne jezike in izhajajo v velikih nakladah. Izbrali smo odlomek iz dela Čudoviti pasji časi in kratko zgodbo Instantna žena. Prav s prvim delom je avtor leta 1992 zaslovel, gre pa za humorno družinsko kroniko s številnimi avtobiografskimi primesmi iz obdobja češkega totalitarizma. Glavni junak Kvido je vratar in pisatelj in seveda ni naklonjen režimu. Po robu se mu postavlja z majhnimi prekrški in kljubovanji, kot je na primer obisk vrhunske zdravnice, ki je prisiljena delati kot biljeterka v kinu. Prevajalka Nives Vidrih, interpreta Branko Jordan in Gregor Čušin, napovedovalka Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalca Marko Stopar in Cvetka Bevc, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserki Elza Rituper in Ana Krauthaker, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2010.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt