Iskanje
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred jutrišnjim svetovnim dnevom knjige posvečamo motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo - še posebej za dekleta - pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja. Scenarij Jera Krečič Klemen, igralca Ana Urbanc in Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025.
44 min • 22. 04. 2025
13. aprila 2025 je v Limi umrl perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, eden najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov. Rodil se je leta 1936, študiral je v Limi, pozneje tudi v Evropi. Prvi roman je objavil leta 1959, na svoje pisanje je opozoril čez tri leta z romanom Mesto in ščeneta. Pisal je ves čas, poleg leposlovja tudi publicistiko; njegov opus zajema šestnajst romanov, več zbirk esejev, pisal je tudi dramatiko. Knjige Maria Vargasa Llose so prevedene v številne jezike, v slovenščini imamo deset njegovih romanov. Prejel je več nagrad za svoje ustvarjanje, omenimo vsaj nagrado Cervantes, najprestižnejšo nagrado za književnost, napisano v španskem jeziku, ter Nobelovo nagrado za književnost leta, ki jo je prejel leta 2010. Leta 2003 je oddajo o pisatelju pripravil Marko Jenšterle. V oddaji je uporabil odlomke iz romanov Zelena hiša v prevodu Janka Modra, Pogovor v katedrali - prevedel ga je Ferdinand Miklavc - in Hvalnica mačehi, ki ga je prevedel Miro Bajt, poleg tega pa še odlomke iz spominov in intervjujev Maria Vargasa Llose v svojem lastnem prevodu. V oddaji so nastopili igralci Aleš Valič, Marko Mandič in Vojko Zidar; brala sta Jure Franko in Barbara Zupan. Ton in montaža: Staš Janež in Zmago Frece. Glasbena oprema: Marko Stopar. Režija Igor Likar.
39 min • 17. 04. 2025
Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri underground založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018. Literarni večer o njenem ustvarjanju je pripravila Jana Unuk. Interpretira dramska igralka Tina Resman Lasan, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
41 min • 15. 04. 2025
Irsko pisateljico Sally Rooney so že po izidu njenega prvenca z naslovom Pogovori s prijatelji leta 2017 oklicali za predstavnico milenijske generacije. Sledili so še trije romani: Normalni ljudje, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. V slovenščino je vse prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Kakšne so teme, ki se jih Sally Rooney loteva v svojih delih, kakšen je njen način pisanja in zakaj je s svojimi knjigami uspela nagovoriti tako širok krog bralcev? Izbrali smo odlomke iz romanov Pogovori s prijatelji, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. Avtorica scenarija in urednica oddaje Tesa Drev Juh, prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica. Interpretirata Tina Resman in Stane Tomazin, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2025.
38 min • 10. 04. 2025
Alojz Gradnik, eden vodilnih slovenskih pesnikov v obdobju med svetovnima vojnama, ni bil le pesnik ljubezni in smrti, kot ga radi označujemo po njegovi pesmi Eros–Tanatos, ampak tudi bivanjskih tem ter navezanosti na domače kraje in ljudi. Arhivska oddaja je bila posneta leta 1982. Scenarij Kajetan Kovič, igralca Marinka Šter in Miha Baloh, bralec Rado Časl, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka Elza Rituper.
46 min • 08. 04. 2025
Minilo je 170 let od smrti angleške pisateljice in pesnice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki je v središču tokratnega večera. Slovenci ga poznamo tudi z naslovom Sirota iz Lowooda, kot so ga naslovili njegovi prvi prevajalci. Leta 1955 sta bila to France Borko in Ivan Dolenc, slabih dvajset let pozneje pa Božena Legiša Velikonja. Leta 1991 je ta pripravila nov prevod romana z naslovom Jane Eyre. Avtorica scenarija: Nina Gostiša; prevajalka: Božena Legiša Velikonja; režiserka: Ana Krauthaker; bralka: Sanja Rejc; interpretka: Anja Novak Anjuta; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Matjaž Miklič; urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin; produkcija leta 2016.
44 min • 01. 04. 2025
"Živel sem samo od teatra in za teater," je ena osrednjih misli Večera umetniške besede, v katerem ima glavno vlogo dramski igralec Janez Albreht. Te dni je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti ponavljamo Večer, ki je nastal pred petnajstimi leti. Takrat je umetnik interpretiral odlomke iz Brižinskih spomenikov, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski Ivana Cankarja, Mlade Brede Daneta Zajca, Ciganov Ludveta Potokarja in Milo za drago Williama Shakespearja v prevodu Mateja Bora, Shakespearjev 18. sonet v prevodu Janeza Menarta ter Čakajoč na Godota Samuela Becketta, prevod Franceta Jamnika. Janez Albreht je umrl 1. marca 2013. Interpreta: Janez Albreht in Stane Sever, glasbena oprema: Sara Železnik, ton in montaža: Mirko Martinšek, režija: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Posneto leta 2010. Redakcija ponovitve Staša Grahek.
36 min • 27. 03. 2025
Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.
38 min • 25. 03. 2025
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
84 min • 25. 03. 2025
Na mednarodni dan frankofonije se posvečamo Léopoldu Sédarju Senghorju, senegelskemu pesniku, pisatelju in politiku, nekdanjemu predsedniku republike Senegal, ki je bil prvi izvoljen na demokratičnih volitvah. Prav Senghor je bil eden izmed zagovornikov frankofonije, gibanja, ki povezuje kulture in narode na francoskih govornih območjih, razumel pa ga je tudi kot politično zvezo teh držav. Léopold Sédar Senghor je bil eden najpomembnejših afriških književnikov vseh časov, kot prvi temnopolti ustvarjalec pa je postal tudi član Francoske akademije. Literarni večer je pripravila Nadja Dobnik. Prevajalca sta Aleš Berger in Nadja Dobnik, bralca Maja Šumej in Igor Velše, igralca Marko Mandić in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2006.
37 min • 20. 03. 2025
Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980. Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper, interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, bralka veznega besedila Ivi Korošec, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Produkcija 1990. Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.
49 min • 18. 03. 2025
Kir Buličjov (1934–2003, s pravim imenom Igor Vsevolodovič Možejko) je bil priljubljen sovjetski in ruski pisatelj znanstvene fantastike. Ustvaril je pester opus literarnih del za otroke, mladino in odrasle, po večini prozna besedila. Leta 1972 je Buličjov napisal kratko zgodbo Nina, v kateri se je poigral z virtualnim potovanjem skozi čas. Glavni junak Vadim Nikolajevič pokliče svojo prijateljico Nino, toda telefonske linije se skrivnostno prepletejo in na njegov klic se odzove druga Nina, 13-letna deklica z zelo nenavadnim govorjenjem. Tudi njegovi nadaljnji poskusi, da bi priklical "svojo" Nino, se iztečejo v pogovore s to deklico. Kar nekaj nesporazumov potrebujeta, preden doumeta in se bolj ali manj sprijaznita s tem, da so se z njima poigrale muhaste temporalne silnice. Prevajalec in avtor priredbe Aleš Učakar. Nastopajo: Vadim Nikolajevič: Blaž Šef, Nina, deklica: Anja Novak, Ženski glas: Anamarija Štukelj Cusma, Odrasla Nina: Sabina Kogovšek, Mama: Sabina Kogovšek, Sosed: Željko Hrs, Soseda: Vesna Jevnikar. Režija Saška Rakef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, fonetična oprema Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
35 min • 13. 03. 2025
Tennessee Williams (1911-1983) velja za enega najpomembnejših ameriških pisateljev dvajsetega stoletja. Matej Juh ga predstavlja kot pisca kratke proze, ki ni tako široko znana kot njegova dramatika, je pa vseeno zanimiva in vznemirljiva. V oddajo je vključil odlomke iz treh Williamsovih zgodb: Veliki črnec: idila z Misisipija, Trije igralci poletne igre in Pesek – vse je sam tudi prevedel. Interpretirajo dramski igralci Judita Zidar, Pavle Ravnohrib in Marko Mandič, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh. Produkcija 2004.
42 min • 11. 03. 2025
Literarni večer namenjamo italijanskemu romantičnemu pesniku, pisatelju in tragedu Alessandru Manzoniju. Rodil se je 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Avtorica Tanja Viher, prevajalci Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpreta Boris Juh in Slavko Cerjak, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, režija Gregor Tozon. Posneto leta 1985. Redakcija: Vida Curk in Staša Grahek.
34 min • 06. 03. 2025
Francoskega pesnika, dramatika in esejista Paula Claudela smo pri nas najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih leth, štiri desetletja po smrti. Njegova dela zaznamuje simbolizem in pozneje predvsem versko čutenje. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Bojana Beltram Kovačevič in Marko Marinčič, igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, bralca Lucija Grm in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Oddaja je bila posneta aprila 2012.
34 min • 04. 03. 2025
Romanizirane biografije znanih umetnikov so med bralci priljubljena zvrst, predvsem zato, ker o posameznem ustvarjalcu že marsikaj vemo in ker nas zanima, kaj nam bo pisec o njem odkril novega, nam morda še bolj približal njegovo delo, ju uvrstil v zgodovinski kontekst, ki smo ga spregledali. V zadnjem času lahko v slovenščini beremo več takih del, na primer Papirnata mesta kanadske avtorice Dominique Fortier, ki osebno zgodbo prepleta z življenjem Emily Dickinson, pa romana Melanholija 1 o norveškem slikarju Larsu Hertervigu Jona Fosseja ter Ti si rekel nizozemske avtorice Connie Palmen o usodi Sylvie Plath in Teda Hughesa. Lani pa je v zbirki Klasična Beletrina izšel tudi nov prevod romana o slikarju Pietru Brueglu starejšem, ki ga je napisal flamski avtor Felix Timmermans. Ta velja za enega glavnih predstavnikov flamskega realističnega "kmečkega romana", kot pravi avtorica Literarnega večera in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, ki je za oddajo izbrala nekaj značilnih odlomkov iz omenjene Timmermansove romanizirane biografije flamskega slikarja. Avtorica scenarija in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, urednik oddaje Matej Juh, igralec Matej Puc, bralca Aleksander Golja in Maja Moll glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič Produkcija 2025.
34 min • 27. 02. 2025
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay (1892–1950) je opozorila nase, že ko je imela dvajset let in je pesem Renascence poslala na natečaj ter po nekaterih mnenjih zmagala, po drugih pa so bili trije moški kolegi boljši. Vsekakor so imeli njeno poezijo za izjemno še za njenega življenja; leta 1923 je dobila Pulitzerjevo nagrado za poezijo in leta 1943 Frostovo medaljo. Je morda to, da je bila ženska, krivo, da za osemnajst let starejšega Frosta vemo vsi, za Edno St. Vincent Millay pa pri nas komaj kdo? Ob njenih pesmih v prevodu Mateja Venierja, tudi avtorja Literarnega večera, si lahko mnenje izoblikujemo sami. Igralka Sabina Kogovšek, Bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
80 min • 25. 02. 2025
1. janjuarja letos je tik pred dopolnjenim 90. letom preminil pisatelj in kritik David Lodge. Pri nas je najprej postal znan kot literarni teoretik, v tujini, in seveda v domači Veliki Britaniji, pa so mu še večji sloves od teoretskih raziskav prinesli njegovi romani. Značilno zanje je satirično prikazovanje akademskega življenja, umeščajo pa jih v žanr t. i. kampus romana. Prav ta v Sloveniji nepoznani žanr in leposlovni opus Davida Lodgea sta v središču zanimanja avtorice predloge za oddajo, Anje Radaljac. Avtorica scenarija: Anja Radaljac; avtorji prevoda: Irena Duša Draž, Gorazd Pipenbaher, Ivana Williams; režiserka: Irena Glonar; bereta: Eva Longyka Marušič, Ivan Lotrič; interpretirajo dramski igralci: Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Branko Jordan, Nina Valič, Borut Veselko, Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2015.
32 min • 20. 02. 2025
Južnokorejska pisateljica Han Kang v svojih delih pogosto opozarja na nasilje v družbi in zgodovini, na krutost, ki prežema ne le korejsko, ampak marsikatero preteklost in tudi sedanjost. Če bi ustvarjala filme, bi imel zaradi nasilnih prizorov marsikateri precej visoko starostno omejitev. Ob tem pa se pisateljica zaveda tudi lepote sveta, ljubezni in sočutja, ki mu dajejo smisel. "Zakaj obstajata trpljenje in ljubezen?" je retorično vprašala, ko je za "intenzivno poetično prozo, ki se spoprijema z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," kot piše v utemeljitvi, prejela Nobelovo nagrado. Scenarij: Eva Vučkovič in Kang Byoung Yoong, prevod odlomkov: Urša Zabukovec (Vegetarijanka) in Eva Vučkovič (Deček se vrača, Belina, Ne poslavljava se), igralca: Tina Resman Lasan in Jernej Gašperin, bralka: Eva Longyka Marušič, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2025.
41 min • 18. 02. 2025
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng je bil eden prvih, ki so se odmaknili od zapovedanega socialnega realizma, v poznejši prozi in dramatiki je prikazoval meščansko, umetniško in zgodovinsko tematiko ter se uveljavil kot velik stilist in preučevalec človekovih značajev. Njegovi liki so pogosto samosvoji posebneži, odmaknjeni od okolice in polni notranjih navzkrižij. Avtor scenarija Tone Frelih, igralca Andrej Nahtigal in Radko Polič Rac, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija: Igor Likar. Posneto februarja 2000.
47 min • 13. 02. 2025
