Iskanje
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon);
vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon);
vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.
43 min • 05. 03. 2026
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
37 min • 03. 03. 2026
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
25 min • 26. 02. 2026
Pripovedovalec v romanu Konje krast sodobnega norveškega pisatelja Pera Pettersona (prevod Marija Zlatnar Moe) je ljudomrzni vdovec v zrelih letih, ki se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti nerazčiščeni odnos z očetom. Ta je nenadoma izginil iz družinskega življenja, njegovo vodilo pa je bilo: Sami odločamo, kdaj boli. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, interpretira dramski igralec Primož Pirnat, spremno besedilo bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar (urednica ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2013.
45 min • 24. 02. 2026
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
37 min • 19. 02. 2026
