Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 6.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: Preludij v F-duru Johanna Ludwiga Krebsa, Sonata v B-duru za violino, violo, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 273 Dietericha Buxtehudeja, Kvartet v D-duru, op. 8, št. 1 Carla Philippa Stamitza in Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Napovedujemo:
koncert Brine Kren in Eve Ostanek v Kinu Šiška,
koncert kvarteta Karol Szymanowsky v Novi Gorici.

Avtor: Polona Kovačič

Predvajamo Rondo za klavir v C-duru, op. 51/1 Ludwiga van Beethovna, Adagio za violino in orkester v E-duru, K. 261 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet v g-molu, op. 56, št. 2 Franza Danzija.

Avtor: Mihael Kozjek

Avstrijski pesnik judovskega rodu Erich Fried se je rodil na Dunaju 6. maja leta 1921. Potem ko je njegovega očeta po anšlusu ubil gestapo, je zapustil Avstrijo in se preselil v Anglijo. Najprej se je uveljavil kot avtor politične poezije, pozneje je v njegovem ustvarjanju prevladala ljubezenska poezija. Umrl je leta 1988.
Pesem Ericha Frieda z naslovom Vprašanja in odgovori je prevedel Štefan Vevar.
V Liričnem utrinku jo interpretira dramski igralec Kriistijan Muck.
Leta 2011 je oddajo režiral Igor Likar.

Avtor: Ars

Na sporedu: Kavatina za kitaro Stanleyja Myersa iz filma Lovec na jelene, Pet fantazijskih skladb, op. 3 Sergeja Rahmaninova, Slovanska fantazija za klavir in orkester Ottorina Respighija, dve kratki deli iz madridske rokopisne zbirke starih plesov in viteških pesmi Cancionero de Palacio, Koncert za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja, klavirski ciklus V meglah Leoša Janačka in Belokranjske pisanice – suita za orkester v treh stavkih Danila Bučarja.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902, na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karela Boleslava Jiráka in kasneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih, je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki, se je Logar po študiju v Pragi, leta 1927, preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu.

Avtor: Goran Tenze

Sopranistka Ksenija Vidali se je najbolj odlikovala kot ena najboljših interpretk Mimi, nekateri tuji kritiki so jo uvrstili med najboljše sodobne operne pevke.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo sopranistko Ksenijo Vidali, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj v 20. stoletju. Ksenija Vidali je bila sopranistka lirske in mladodramske operno-pevske stroke. Imela je izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. V prvi oddaji bomo poslušali njene izvedbe opernih arij: Giacoma Puccinija, Francesca Cilee in Richarda Wagnerja. Ksenija Vidali se je rodila 29. aprila 1913 v Škednju pri Trstu, kjer je med letoma 1932 in 1937 študirala solopetje. V ljubljanski Operi je prvič nastopila leta 1937 kot Mimi v operi La Boheme Giacoma Puccinija, kjer je bila v letih od 1938 do 1947 redna solistka. V obdobju med letoma 1947 in 1957 je bila nato svobodna umetnica v Milanu, kjer se je izpopolnjevala pri Emiliu Ghirardiniju. Sopranistka Ksenija Vidali se je najbolj odlikovala kot ena najpomembnejših interpretk Mimi, poslušali bomo njeno izvedbo arije Mimi iz opere La Boheme in arijo Manon iz 4. dejanja opere Manon Lescaut Giacoma Puccinija, Elzino arijo iz 1. dejanja opere Lohengrin Richarda Wagnerja in arijo Adriane iz 4. dejanja opere Adriana Lecouvreur Francesca Cilée. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo.
Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič.
Ta teden poslušamo deli Medeja in Legenda o Cerkniškem jezeru.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Risto Savin je bil umetniški psevdonim Friderika Širce, ki je poklicno deloval kot častnik, topniški oficir avstrijske vojske. Savin se je podpisal pod več oper, posebej pomembni pa so njegovi samospevi in komorna glasba, ki po kakovosti pomeni enega od zgodnjih viškov slovenske glasbe v tej zvrsti.

Avtor: Primož Trdan

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:22
Poigra

Profesor Ivan Verč je študiral rusistiko in anglistiko na Univerzi v Trstu, Moskvi in Ljubljani. Je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in glavni urednik revije Slavica tergestina. Esej Jezik? Gloka kuzdra je raziskovalec podal na srečanju Jezik na razpotju, ki ga je 23. februarja 2024 priredilo Slavistično društvo v Trstu. Besedilo je izšlo v Primorskem dnevniku 9. marca.

''Nevroni za hišo, ljubezen, jokati se ne prižigajo zato, ker so besede prisotne v slovarju, njihov vžig je odvisen od življenjske izkušnje, ki je vgrajena v osebni zaznavi slovarskih besed. Kdor se ukvarja z nevrolingvistiko, ve, da v naših možganih ni nobene stabilne slovnice, nobene nezamenljive jezikovne danosti. Na razumevanje, tvorbo in znanje jezika vplivajo osebne razlike, okolje in izobrazba, ki izoblikujejo nevronske mreže, kjer se jezik zgodi.''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbenega utrinka za klavir št. 1 v b-molu Sergeja Rahmaninova, igra Erik Šuler. Zvočni oblikovalec eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Avtor: Andrej Rot

19:50
Poigra

Pred nami je posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigentke Marie Jacquot. 21. marca sta v Koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu izvedla Serenado št. 10 v B-duru, »Gran partito«, Wolfganga Amadeusa Mozarta in monumentalno Simfonijo št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Van Goghovo usodo je Ivan Mrak uporabil za izpoved svojega pogleda na življenje kot izraz usodnosti, umerjane po višjem etičnem principu. Zato je Van Gogh v Mrakovi tragediji predvsem metafora za človeka, ki se v svojem življenju odloči za brezpogojno dejanje: za zavezanost umetnosti, saj naj bi kot edini medij odkrivala resnico sveta.

Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Van Gogh - Radko Polič
Paul Gaugin - Boris Kralj
Theo van Gogh - Karel Brišnik
Doktor Gachet - Janez Albreht
Rachel - Maja Sever
Madame - Ivanka Mežan

Glasovi množice - Vesna Penarčič, Irena Duša, Ana Duša, David Kladnik, Janko Rudolf, Sonja Pavčič, Milena Sovdat, Katarina Djuršić, Anica Šinkovec, Danijel Šmon, Miha Kavčič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1987

Avtor: Vilma Štritof

22:55
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra.

Prevajalka: Maja Kovač;
režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Saša Mihelčič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Avtor: Ars

Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike. 15. maja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 04.05.2024 03:40:11

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt