Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 1.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Prvi maj je v 20. stoletju pridobil uraden status praznika dela, najprej v Sovjetski zvezi. V času hladne vojne je imel v komunističnih državah obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavcev. Danes je v mnogih mestih po svetu praznovanje še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev. V Sloveniji se je ohranila tradicija kurjenja kresov in prvomajskih budnic pihalnih orkestrov.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Šostakovičeva Tretja simfonija v Es - duru, imenovana tudi Prvomajska, se vsebinsko neposredno navezuje na današnji praznik.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Prvega maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami Srednje in Vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. Ob tej priložnosti bomo v Liričnem utrinku slišali pesem Evropa, 1986. Napisal jo je slovenski pesnik Uroš Zupan, ki ob sugestivnem nizanju podob ustvarja prepoznavno čustveno pokrajino. Pesem bo prebral dramski igralec Željko Hrs.

Avtor: Ars

Ob tridesetletnici skupnega muziciranja v Duu Claripiano smo v studio povabili pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo, ki sta za izjemen doprinos pri predstavljanju in promociji slovenske glasbene ustvarjalnosti na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih prejela Lipovškovo nagrado.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij je to postal vodilna zasedba komornega jazza, znamenita po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo všeč tudi ljubiteljem klasične glasbe.

Avtor: Marko Kumer

11:00
Poročila

Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj. In seveda bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, ki jo je posvetil vsem delavkam in delavcem knjig.

Avtor: Tina Kozin

11:55
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte simfonične in koncertantne skladbe za soliste in orkester.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb v izvedbi priznanih slovenskih solistov in orkestrov. Predstavili bomo Pet liričnih melodij za violončelo in komorni orkester Lucijana Marije Škerjanca, 1.stavek Simfonije št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka in Koncert za klavir, trobento in godala št. 1 v c-molu, op. 35, Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte v četrtek, 2. maja ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Sodobni poljski pisatelj Daniel Odija je že šestindvajsetleten izdal zbirko kratke proze in pesniško zbirko leta 2000, pozornost kritikov in bralcev pa je vzbudil z romanom Ulica leto pozneje. Kmalu je sledil nov roman in leta 2005 zbirka kratke proze s skupnim naslovom Glažuta, iz katere je tudi zgodba radijske igre. V jedrnati obliki igra kaže morečo banalnost delavčevega vsakdana, na katero se nehote mora navaditi tudi mladenič, za katerega je to prva služba. Na žalost postajajo take zgodbe vse bolj del naše vsakdanjosti.

Režiser: Jože Valentič
Prevajalka: Tatjana Jamnik
Prirejevalka: Mateja Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Ivo Smogavec
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Boris - Branko Jordan
Brigadir Janek - Kristijan Ostanek
Kazik - Rado Pavalec
Suhi - Davor Herga
Rysio - Tadej Toš
Myzda - Ivica Knez
Starka - Milena Muhič
Prvi mulc - Izidor Ostan
Drugi mulc - Jon Knez

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Regionalnega RTV centra Maribor decembra 2009.

Avtor: Vilma Štritof

14:00
Poročila

Ob prazniku dela v oddaji namenjamo pozornost delavcem, in sicer delavcem v industriji ugašanja, skozi boje preteklosti in sedanjosti, ko tovarna še zdaleč ni več sinonim za delavski razred. Gostji sta dr. Nina Vodopivec in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.

Avtor: Magda Tušar

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino.
Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.

Avtor: Polona Gantar

Iz pregleda koncertov, ki so se zvrstili v prejšnjem tednu, izpostavljamo sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov. Ob tem smo obiskali tudi koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, 4. koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije in koncert Komornega zbora Megaron.

Avtor: Marko Šetinc

Glasbena kritika se z izvirno ustvaljalnostjo srečuje na komaj oprijemljivih izhodiščih. Nova glasba išče drugačna pota. Kriteriji se preverjenim ugotovitvam pogosto izmikajo. Gre (vendar) za pričakovano širino kritiškega dela. Kako soditi, kako presojati? Vprašanja, ki iščejo odgovore ... Vzeli smo čas in prostor.

Avtor: Pavel Mihelčič

je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

Tisti nežni, izjemno mehkobni glas, ki smo ga že večkrat slišali v reklamnih oglasih … in tako je preprost, a tako prepoznaven in prodoren, da ga ne moremo preslišati – tistega bomo poslušali v tej oddaji. To bo seveda glas Severe Gjurin, ki po izobrazbi sicer ni glasbenica, vseeno pa prihaja iz umetniškega sveta, to je sveta likovne umetnosti in fotografije.

Avtor: Alma Kužel

Serijo s poslušanjem in komentiranjem glasbe z lanske Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in s tem z refleksijo same tribune sklepamo z zadnjimi petimi skladbami in gostjo, muzikologinjo, glasbeno kritičarko Ivano Maričić.

Izbor skladb:
Sofia Jernberg: ዐይነ-እርግብ (Stvarjenje) (Švica)
Othman Louati: Nuits (Noči) (Francija)
Larisa Vrhunc: Tako tiho (Slovenija)
Julieta Szewach: Todo era Vuelo en Nuestra Tierra (Na naši zemlji je vse bilo letenje) (Argentina)
Marta Gentilucci: Auf die Lider (Na vekah) (Nemčija)

Avtor: Primož Trdan

22:00
Poročila

Poslušamo izbor prizorov iz edinstvene glasbene drame, free jazz opere, eksperimentalne spevoigre oziroma glasbenega teatra absurda, dela ... über Ursache und Wirkung der Meinungsverschiedenheiten beim Turmbau zu Babel. Gre za delo dveh velikanov evropskega freejazza in sodobne glasbe nasploh Svena Åkeja Johanssona in Alexandra von Schlippenbacha.

Avtor: Primož Trdan

Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer.


Izbor Tina Kozin,
interpretacija Akira Hasegawa,
glasbena oprema Gregor Stermecki,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Petra Tanko.
Produkcija 2007.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 01.05.2024 01:30:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt