Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnica in prevajalka Miljana Cunta, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, je svojo tretjo pesniško zbirko Svetloba od zunaj objavila leta 2018 v prestižni zbirko Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Zbirko je občuteno predstavila tudi v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala pesem Poskus padca.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige Koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju Muslimanskega kulturnega centra.

Avtor: Nataša Lang

Skladbe p. Hugolina Sattnerja so danes nepogrešljiv del repertoarja cerkvenih zborov, pa tudi nekaterih najbolj kakovostnih koncertnih vokalnih sestavov. Med najpomembnejša in najbolj izvajana njegova dela spada Missa seraphica iz leta 1910. Tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora Ave in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Simona Krečiča.

Avtor: Polona Gantar

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.

Avtor: Ars

Petega maja lani sta v Filharmoniji na Labi v Hamburgu nastopila pianistka Tamara Stefanovich in Filharmonični orkester Severnonemškega radia, ki ga je vodil dirigent Esa-Pekka Salonen. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester št. 3 Magnusa Lindberga in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja.

Magnus Lindberg je eden najbolj prepoznavnih finskih skladateljev našega časa. Leta 1977 je s Kaijo Saariaho, Eso-Pekko Salonenom in drugimi obetajočimi finskimi glasbeniki svoje generacije ustanovil združbo, imenovano Odprtih ušes, namenjeno študiju in izvajanju sodobnih glasbenih del. Lindberga so sprva navduševale serialne metode glasbene kompozicije, ki jih je srečeval v delih Karlheinza Stockhausna, Miltona Babbitta in drugih v tistem času vodilnih ustvarjalcev glasbe. Pozneje se je posvetil ustvarjanju, ki ga zaznamujejo enostavnejše in povsem svobodne harmonije in melodične linije.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

S humoreskama Moja žena je slikarka; Fini tat končujemo ciklus humoresk nemške pisateljice grofice Franziske zu Reventlow, znane tudi pod imenom Fanny zu Reventlow. Zanimanje za njena dela in že skoraj pozabljeno burno biografijo se je začelo šele pred nedavnim. Znana je namreč kot grofica škandalov in münchenske boeme. Lep primer te so njena humoristično satirična dela, ki so nastala okoli leta 1900. Po doslednem prelomu s svojo aristokratsko družino se je Fanny zu Reventlow namreč preživljala predvsem s prevajanjem literarnih besedil in pisanjem za revije in dnevno časopisje.

Prevajalka Tina Štrancar,
interpreta Uroš Potočnik in Maja Končar,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2015.

Avtor: Ars

... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Južnokorejski pianist mlajše generacije Yekwon Sunwoo, ki je leta 2017 kot prvi Korejec osvojil zlato priznanje na enem najbolj čislanih klavirskih tekmovanj – Mednarodnem tekmovanju Vana Cliburna v Teksasu, Simfonični orkester Korejske radiotelevizije KBS in njegov šef dirigent Finec Pietari Inkinen so 28. januarja lani nastopili v Koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu. Tam so izvedli Klavirski koncert v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonijo št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

Avtor: Mihael Kozjek

V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela sta del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal.
V studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtor: Matjaž Vidmar

Ameriški organist slovenskih korenin Nathan Laube s svojo bleščečo igro, zanimivimi koncertnimi sporedi in lastnimi transkripcijami orkestrskih in klavirskih skladb velja za enega najzanimivejših organistov mlajše generacije. Tokrat v njegovi interpretaciji predstavljamo dela Friedricha Juliusa Reubkeja, Herberta Howellsa in Felixa Mendelssohna.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni.

Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
režiser Boštjan Vrhovec,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2002.

Avtor: Ars

»Moje glasbene sanje so ohraniti in izboljšati kakovost orkestra Češke filharmonije, dosegati vse večje nianse, vse bolj razumeti skladateljeva nagnjenja. To so sanje, ki se uresničujejo počasi, korak za korakom, a so izjemnega pomena. Rezultati teh sanj so bili zadnja leta resnično razveseljivi in upam, da nam bodo tudi v prihodnje eno samo veselje, to je moja želja.« Tako je še leta 2016 optimistično gledal v prihodnost Jiři Bělohlávek. Le malo več kot leto pozneje je, poln načrtov, v starosti 71 let zaradi zahrbtne in dolgotrajne bolezni umrl.

Avtor: Polona Gantar

Lale Gül, mlada nizozemska pisateljica turškega porekla je pripadnike turške skupnosti na Nizozemskem, pa tudi vso javnost, vsekakor pa svojo družino razburila s knjigo Živela bom. Izšla je pred tremi leti, lani pa tudi pri nas v prevodu Stane Anželj pri Mladinski knjigi. Ob izidu je postala zvezda na Nizozemskem, ne le literarna, pač pa predvsem kot pričevalka o položaju mlade muslimanske ženske v zahodni evropski družbi. Pisateljica je septembra lani obiskala Ljubljano, z njo se je pogovarjala Petra Meterc, avtorica Literarnega portreta, v katerem Lale Gül tudi govori o svoji knjigi.

Igralka Tina Resman,
bralca Mateja Perpar in Bernard Stramič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Pogosto se med likovnimi umetniki in skladatelji spletejo poznanstva, ki na takšen ali drugačen način odzvanjajo v njihovem delu. Eno takšnih, ki se je odrazilo tudi skozi umetnost, je poznanstvo med ameriškim slikarjem Johnom Singerjem Sargentom in francoskim skladateljem, pianistom, organistom in učiteljem Gabrielom Fauréjem. Ko sta se umetnika spoznala v Franciji, je Sargent postal vseživljenjski privrženec Fauréjeve glasbe. Kadar je slikar svoj čas preživljal v Londonu, je tam promoviral njegovo glasbo in celo organiziral koncerte, na katerih so izvajali njegova dela. Med letoma 1889 in 1898 je ustvaril štiri skladateljeve portrete, enega v tehniki olja na platnu in tri risbe.

Avtor: Katja Ogrin

Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana.
Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl.
Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne.
Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf.

Prevod Janez Gradišnik,
interpret Primož Pirnat,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin