Iskanje
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.
79 min • 05. 03. 2026
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
65 min • 26. 02. 2026
Palestrina: Canticum Canticorum je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala stare glasbe Seviqc, ki je v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju potekal 9. avgusta lani. Nastopil je ansambel Schola Romana Ensemble, spored pa je zajemal izbor 19 izmed 29 motetov, napisanih na besedilo Visoke pesmi. Visoka pesem velja za največjo ljubezensko pesnitev vseh časov in prav to besedilo si je Palestrina izbral za svojo Četrto knjigo motetov. Z njimi se je podal v novo kompozicijsko obliko, ki združuje elemente sakralnega moteta in posvetnega madrigala. Paola Alonzi – sopran, Franco Todde – tenor in renesančna kitara, Lorenzo Sabene – lutnja, Stefano Sabene – renesančna prečna flavta.
60 min • 19. 02. 2026
Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot
91 min • 12. 02. 2026
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
89 min • 05. 02. 2026
Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.
93 min • 29. 01. 2026
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
92 min • 22. 01. 2026
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
88 min • 15. 01. 2026
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
87 min • 08. 01. 2026
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
79 min • 25. 12. 2025
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
87 min • 18. 12. 2025
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
82 min • 11. 12. 2025
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
86 min • 04. 12. 2025
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
80 min • 27. 11. 2025
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
93 min • 20. 11. 2025
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
92 min • 13. 11. 2025
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.
94 min • 06. 11. 2025
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
89 min • 30. 10. 2025
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.
83 min • 23. 10. 2025
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
115 min • 16. 10. 2025
