Iskanje
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Na koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc sta 16. avgusta na gradu Bogenšperk nastopila Giuliano Eccher (viola da gamba) in Eva Dolinšek (čembalo), ki sta izvajala Sonate za čembalo in violo da gamba 1027–1029 Johanna Sebastiana Bacha. Kot pravita sama, sta s svojim koncertom poskušala obuditi razpoloženje na znamenitih popoldanskih koncertih v kavarni Café Zimmermann v Leipzigu. Tam je namreč Bach s svojim posvetnim izvajalskim ansamblom Collegium musicumom, katerega vodenje je prevzel od Telemanna, premierno izvedel veliko svoje instrumentalne glasbe. Ansambel je nastopal vsak teden – pozimi v kavarni, poleti pa na lastnikovem zunanjem kavarniškem vrtu tik pred mestnim obzidjem. Sonate je Bach ustvaril kot priredbe svojih starejših del, vsaka izmed njih je samostojna skladba, torej trio ne sestavlja cikla, kot je to pri nekaterih drugih Bachovih delih, jih pa povezujeta dosledno upoštevan triglasni zapis obligata, v katerem čembalo ni več v vlogi bassa continua, ter dejstvo, da gre za priredbe del za druge instrumente. To pa nikakor ne zmanjšuje njihove visoke umetniške vrednosti. Johann Sebastian Bach: SONATA ŠT. 1 V G-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1027 SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1028 SONATA ŠT. 3 V G-MOLU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1029
58 min • 24. 04. 2025
14. avgusta lani je na gradu Snežnik kot del festivala Seviqc nastopila zasedba Laterna Magica, ki je predstavila izbor del Johanna Sebastiana Bacha. Izvajala je sonate in suite ter jih menjavala s koralnimi preludiji. Večina del je izvirno sicer nastala za orgle, glasbeniki pa so jih priredili za izvajanje v svojem sestavu. Zasedbo Laterna Magica sestavljajo Laura Pok – kljunasta flavta, Ronan Kernoa – violončelo in Raphaël Collignon – čembalo, diplomirani glasbeniki ali učitelji na višjih konservatorijih v Bruslju, Parizu in Haagu, ki pravijo, da bi lahko svoje poslanstvo označili kot približevanje evropskemu baročnemu repertoarju z možnostmi, ki jih ponuja njihova kombinacija instrumentov. Johann Sebastian Bach: SONATA ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO BWV 1003 ICH RUF ZU DIR ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO (KORAL) BWV 639 SUITA ŠT. 3, BWV 1009 NUN KOMM DER HEIDEN HEILAND, BWV 659 (KORAL) SONATA BWV 1035 WACHET AUF, RUF UNS DIE STIMME BWV 645
70 min • 17. 04. 2025
Na drugem koncertu lanskega festivala Seviqc je ansambel Bastion v Stari grofiji v Celju 13. avgusta 2024 izvedel koncert z naslovom Glasbeni utrip baročnega Londona, od kraljevih dvoran do koncertnega odra. Izvajal je dela, ki so nastala in zvenela ob koncu 16-ega in na začetku 17-ega stoletja v Londonu. Začenjamo v obdobju Stuartove obnove, ko so v Angliji po krajšem premoru obnovili monarhijo in so se na prestol vrnili Stuarti. To je bilo obdobje, ko se je po kratkem obdobju Commonwealtha Oliverja Cromwella na oblast vrnil Karel Drugi. Nadaljujemo pa z obdobjem vladavine Jakoba Drugega, ko se je v Angliji kot vladajoče telo uveljavil parlament. To obdobje zaznamujejo tudi širjenje kolonializma, angleško-nizozemske vojne ter obuditev dramske umetnosti in književnosti, ki sta v gledališčih postali širše dostopni. Pred nami so večinoma dela, ki so nastala za glasbeno gledališče, odlomki mask, združeni v več sklopov. Ensemble Bastion: Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo NICOLA MATTEIS: ARIA E PASSAGI AD IMMITATIONE DELLA TROMBETTA JOHN ADSON: ADSON'S MASQUE 1 BEATRIZ LOPEZ: IMPROVIZACIJA ZA VIOLO ZA GAMBA JOHN COPERARIO: COPERAREE OF GRAY'S INN, THE FIRST ROBERT JOHNSON: THE SATYR'S MASQUE MATTHEW LOCKE: CONSORT FOR FFOR SEAVERALL FFRIENDS CHRISTOPHER SIMPSON: DIVISIONS FOR THE PRACTICE OF LEARNERS NICOLA MATTEIS: PLESNI STAVKI FRANCESCO SAVERIO GEMINIANI: RULES FOR PLAYING IN A TRUE TASTE […], OP. 8 ANONIMNI: PAULS STEEPLE HENRY PURCELL: FAIREST ISLE
90 min • 10. 04. 2025
Ta teden začenjamo cikel oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov festivala stare glasbe Seviqc 2024. Koncert ob odprtju je bil v Celju, v stolni cerkvi sv. Danijela, 9. avgusta 2024, na njem pa sta violinistka Adriana Alcaide in čembalistka Ana Marija Krajnc izvedli tri Bachove sonate za violino in obligatni čembalo (preostale tri sta izvedli na zaključnem koncertu, ki ga bomo poslušali 5. junija). Johann Sebastian Bach je šest sonat (BWV 1014-1019) napisal kmalu po smrti svoje prve žene Marie Barbare, verjetno med letoma 1720 in 1723 v Cöthnu. Oba inštrumenta je dobro poznal in v sonatah je raziskal in upodobil vse njune tedanje tehnične in izrazne možnosti. Sonate so eden prvih primerov uporabe čembala kot solističnega glasbila, v tem primeru skupaj z violino, kajti v baroku je čembalo veljal za spremljevalni inštrument, ki je izvajal basso continuo, tokrat pa ga je Bach postavil za enakovrednega violini. JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 6 V G-DURU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1019 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 5 V F-MOLU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1018 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 2 V A-DURU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1015 Violina: ADRIANA ALCAIDE, Čembalo: ANA MARIJA KRAJNC
59 min • 03. 04. 2025
Tokrat se bomo posvetili francoski glasbi sedemnajstega stoletja za solistično violo da gamba. Skladbe nekoč legendarnih, a danes skoraj neznanih avtorjev Hotmana [izg. Otmana], Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o izredni glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov.
87 min • 27. 03. 2025
Posvečamo se skladbam osemnajstega stoletja za nenavadne instrumentalne zasedbe, od uverture za dve violi do koncerta za dude in partite za skupino kmečkih glasbil.
88 min • 20. 03. 2025
Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.
82 min • 13. 03. 2025
V oddaji »Banchetto musicale« se bomo znova posvetili instrumentalnim priredbam operne glasbe od baroka do začetka dvajsetega stoletja. Tovrstne priredbe so bile posebno pomembne pred nastankom posnetkov, saj so ljubiteljem glasbe omogočale izvajanje in poslušanje priljubljenih opernih arij doma in ob najrazličnejših priložnostih zunaj opernih hiš. V obdobju baroka so glasbeniki najpogosteje prirejali dela Jeana - Baptista Lullyja in Georga Friedricha Händla.
85 min • 06. 03. 2025
V oddaji Banchetto musicale se bomo danes in naslednji četrtek posvetili instrumentalnim priredbam operne glasbe od konca 17. do začetka 20. stoletja. Tovrstne priredbe so bile še posebno pomembne pred nastankom posnetkov, saj so ljubiteljem glasbe omogočile izvajanje in poslušanje priljubljenih opernih arij doma in ob drugih priložnostih zunaj opernih hiš.
85 min • 27. 02. 2025
Italijanska komorna kantata je ena najpomembnejših glasbenih oblik, ki so bile v modi v drugi polovici sedemnajstega in prvih desetletjih osemnajstega stoletja. Veljala je za največji kompozicijski izziv, saj je slikala najbolj rahločutne čustvene odtenke in z žlahtnostjo zgradbe in izraza prekosila sestrsko opero. Alessandro Scarlatti je bil najpogosteje izvajani italijanski skladatelj vokalne glasbe svojega časa. Ustvaril je več kakor šestdeset oper in skoraj sedemsto kantat. Večino jih je napisal za svoje plemiške mecene v Rimu, predvsem za vplivna kardinala Pamphilja in Ottobonija in za švedsko kraljico Kristino. Umetniška srečanja, ki jih je prirejala v svoji palači, so se po njeni smrti razvila v akademijo po antičnem zgledu, ki so ji rekli akademija Arkadijcev. Njeni člani so zagovarjali vrnitev h klasični preprostosti in resnici, zavračali so sodobne zlorabe poezije in se zgledovali po starogrški in rimski bukoliki. Scarlattija so v akademijo sprejeli leta 1706, hkrati z njegovima kolegoma Pasquinijem in Corellijem. Spoštovali ga niso le kot izjemnega glasbenika, temveč tudi kot strokovnjaka za poezijo.
92 min • 20. 02. 2025
Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.
88 min • 13. 02. 2025
Klavikord ima med glasbili s tipkami najpreprostejšo konstrukcijo, a je hkrati najobčutljivejši in najbolj ekspresiven. Ob pritisku na tipko ne zaženemo zapletenega mehanizma kakor pri sodobnem klavirju. Tipka deluje kot vzvod in na njenem drugem koncu je košček kovine. Ta se ob pritisku na tipko dvigne, udari ob struno in ta zaradi udarca zazveni na preostali dolžini. Izvajalec lahko ohrani razmeroma neposreden stik z zvenečo struno. Nanjo lahko vpliva tudi po udarcu, saj s popuščanjem ali pritiskanjem spreminja njeno napetost.
82 min • 06. 02. 2025
V obdobju klasicizma in zgodnje romantike se je veliko starih glasbil umaknilo iz glasbenega življenja, a so jih pozneje oživili zaradi večjega zanimanja za slogovno ozaveščeno izvajanje starejše glasbe. Vmes je izginilo tudi veliko pedagoških tradicij in še danes morajo tisti, ki se resno posvečajo zgodovinskim glasbilom, vložiti veliko časa in energije v spoznavanje njihovih zakonitosti in primernih tehnik igranja. Tisti, ki renesančno in baročno glasbo radi poslušamo na zgodovinsko ustreznih instrumentih, se moramo zahvaliti množici izredno nadarjenih glasbenikov in izdelovalcev iz prejšnjega stoletja. Pri kljunasti flavti je nekoliko drugače, saj je med nami že dalj časa in se lahko pohvali s precejšnjo tradicijo. V Sloveniji je prvo zgodovinsko glasbilo, ki so ga vključili v programe glasbenega šolstva, od nižje glasbene šole do akademije.
83 min • 30. 01. 2025
Viola da gamba na koncu 18. stoletja ni našla neposrednega naslednika med godali. Izpodrinila so jo glasbila, ki so v rabi še danes, zato so v njej dolgo videli predhodnico violine in po drži sorodnega violončela. Resnična podoba je drugačna: viole da gamba in violine, ki so jim sprva rekli viole da braccio, so se razvijale hkrati in pretežno neodvisno. Več kot dvesto let so bila hkrati v rabi glasbila iz obeh družin. Vsa imajo svoje posebnosti in pri tem težko govorimo o prednostih ali pomanjkljivostih. Nekaj, kar je lahko prednost, se drugič izkaže za pomanjkljivost.
90 min • 23. 01. 2025
Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.
87 min • 16. 01. 2025
Ansambel Profeti della Quinta, ki ga vodi vsestranski Elam Rotem, izvaja liturgično glasbo Monteverdijevega sodobnika Salomona Rossija. Pevci šestčlanskega ansambla so specializirani za italijansko baročno glasbo, njihov materni jezik pa je hebrejščina, zato jih neposredno nagovarja glasba judovsko-italijanskega skladatelja, kakršen je Rossi.
86 min • 09. 01. 2025
Adonis je bil ljubimec boginje ljubezni in lepote Afrodite. Nekega dne ga je med lovom napadel merjasec in zaradi poškodb je umrl v Afroditinem naročju. Njegova kri se je pomešala z njenimi solzami in se spremenila v rožo anemono. V spomin na njegovo tragično smrt so razglasili praznik Adonije in ženske so ga praznovale vsako leto sredi poletja.
84 min • 02. 01. 2025
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi za lutnjo od renesanse do začetka klasicizma.
89 min • 26. 12. 2024
Nedavni šesti in sklepni koncert letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je imel naslov Vriskajte Bogu vse dežele. Na njem je poleg Bachove priljubljene kantate s tem besedilom zazvenel njegov Koncert za čembalo v g-molu, sonata za godala Christopha Graupnerja in velikonočna kantata s trobento in violino Georga Philippa Telemanna. Solistka ansambla musica cubicularis je bila petindvajsetletna hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać. V zasedbi sta sodelovala tudi italijanski violinist Federico Guglielmo in Miha Petek na baročni trobenti.
90 min • 19. 12. 2024
Na petem in predzadnjem koncertu letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je nastopil slavni italijanski pianist Edoardo Torbianelli, ki se že tri desetletja posveča predvsem zgodovinskim klavirjem in proučuje izvirno izvajalsko prakso romantične glasbe. Poučuje na visokih šolah v Baslu, Bernu in Parizu, posnel je vrsto zgoščenk za znane založbe, a razmeroma malo nastopa, zato so njegovi koncerti toliko dragocenejši. Enajstega oktobra je v Atriju ZRC v Ljubljani izvajal glasbo Chopina, Schumanna, Brahmsa in Griega na izvirnem klavirju Blüthner, ki je nastal leta 1856 – v letu Schumannove smrti.
88 min • 12. 12. 2024
