Iskanje
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
92 min • 13. 11. 2025
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.
94 min • 06. 11. 2025
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
89 min • 30. 10. 2025
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.
83 min • 23. 10. 2025
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
115 min • 16. 10. 2025
Izbrali smo sodobne priredbe glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki se zgledujejo po zgodovinski praksi.
83 min • 09. 10. 2025
Johann Sebastian Bach je bil že za življenja znan predvsem kot virtuoz na čembalu in orglah, vendar je poklicno pot leta 1703 začel kot violinist v Weimarju. Pet let pozneje se je tja vrnil kot koncertni mojster in leta 1717 postal kapelnik v Köthnu. Ansambel na tamkajšnjem dvoru so sestavljala predvsem godala in po pričevanju svojega sina Carla Philippa Emanuela se Bach tudi pozneje ni odrekel violini: »V mladosti in vse do precejšnje starosti je čisto in prodorno igral violino ter tako skrbel za večji red v orkestru, kakor bi to mogel doseči s čembalom. V celoti je razumel, kakšne možnosti ponujajo godala. O tem pričajo njegovi soli za violino in violončelo brez basa.«
89 min • 02. 10. 2025
Violinistka, pevka in skladateljica Maddalena Laura Lombardini se je rodila leta 1745 v Benetkah. Postala je ena redkih glasbenic z mednarodno kariero, a jo danes mnogi poznajo predvsem kot prejemnico pisma, v katerem je Giuseppe Tartini opisal svoje metode poučevanja.
86 min • 25. 09. 2025
Izbrali smo dvojne koncerte, koncerte za dve enaki glasbili in godala baročnih mojstrov Vivaldija, Telemanna in Bacha. Slišali bomo kombinacije dveh violin, trobent, violončelov, čembalov, pa tudi dveh viol in dveh zgodnjih klarinetov ali chalumeaujev.
88 min • 18. 09. 2025
Silvius Leopold Weiss je dosegel raven virtuozov na glasbilih s tipkami, kakršna sta bila Bach in Domenico Scarlatti. Rodil se je blizu Vroclava, se zaposlil pri pfalškem grofu Karlu Filipu, nekaj let preživel v službi poljskega princa Aleksandra Sobieskega v Rimu in se leta 1717 naposled pridružil članom saške dvorne kapele v Dresdnu. Že na samem začetku je dobil visoko plačo, pozneje pa je postal najbolje plačan instrumentalist na dvoru. Nastopal je kot solist in sodeloval pri izvedbah oper. Koncertiral je na dvorih v Pragi, Münchnu, Berlinu in na Dunaju ter napisal več sto solističnih skladb v značilno nemški mešanici francoskega in italijanskega sloga.
87 min • 11. 09. 2025
Georg Philipp Telemann velja za enega največjih mojstrov pisanih instrumentalnih zasedb. Že v 18. stoletju so poznavalci hvalili predvsem njegove kvartete in uverture, Telemann pa je v eni izmed svojih avtobiografij zapisal: »Ker pestrost razveseljuje, sem se lotil tudi koncertov. Napisal sem jih kar precej, vendar moram priznati, da mi niso šli preveč dobro od rok.« Ohranilo se je približno sto njegovih koncertov za najrazličnejše zasedbe in ti v ničemer ne kažejo, da bi imel pri skladanju kakšne težave. V otroštvu je začel igrati na vrsto različnih glasbil, od čembala, violine in kljunaste flavte do oboe, kontrabasa in pozavne. To mu je omogočilo, da se je znal dobro prilagoditi zmožnostim vsakega glasbila.
86 min • 04. 09. 2025
Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot »jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve«. Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«. Ko so se čudili njegovi izjemni ustvarjalnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.
89 min • 28. 08. 2025
Clara Wieck se je rodila znanemu leipziškemu učitelju klavirja in trgovcu z glasbili Friedrichu Wiecku. Kmalu je zaslovela kot čudežni otrok in deset let starejši Robert Schumann jo je spoznal, ko je imela komaj osem let in pol. Leta 1837 sta se skrivaj zaročila, njen oče pa je ostro nasprotoval poroki, ker se je bal, da bo zakon onemogočil kariero, ki jo je načrtoval zanjo. Šele z dobljeno tožbo pred sodiščem sta se zaročenca leta 1840, dan pred Clarinim enaindvajsetim rojstnim dnevom, lahko poročila. V njunem zakonu se je rodilo osem otrok in Clara je s težavo usklajevala materinstvo in koncertiranje, to pa je vodilo do raznih finančnih napetosti. Leta 1853 sta zakonca spoznala Johannesa Brahmsa, ki je imel takrat dvajset let. Clara in Brahms sta prijateljevala do konca njenega življenja, a morajo podrobnosti odnosa ostati njuna skrivnost. Po moževi smrti leta 1856 je Clara utrdila svoj mednarodni sloves kot pianistka in kar devetnajstkrat gostovala samo v Angliji. Spoštovali so jo tudi kot pedagoginjo in znana je bila po strogosti. Zadnjih dvajset let življenja je preživela v Frankfurtu; poučevala je na tamkajšnjem konservatoriju in privabljala študente z vsega sveta.
82 min • 21. 08. 2025
Salterio je italijanski in španski izraz za oprekelj, ki ga še danes najdemo v Vzhodni Evropi, Severni in Južni Ameriki, Severni Afriki, Srednji Aziji, Indiji, Koreji in na Kitajskem. Pomembno vlogo ima tudi v perzijski klasični glasbi. Nekatera njegova imena izvirajo iz grške besede »psalterion«, ta pa je nastala iz glagola »psallo«, ki pomeni brenkati ali igrati na strunsko glasbilo. Druga imena, na primer »dulcemelos«, opisujejo zvok glasbila. Od tod prihaja angleški izraz »dulcimer«. Spet druge besede se navezujejo na tehniko udarjanja — to so francoski »timpanon«, madžarski »cimbalom« in nemški »Hackbrett«. Ilustracije takih glasbil so v Evropi obstajale že v srednjem veku.
84 min • 14. 08. 2025
Angleški kralj Henrik Osmi je znan predvsem po šestih sklenjenih zakonih, ločitvi Anglije od Rima in ustanovitvi svoje lastne državne cerkve s kraljem kot vrhovnim poglavarjem. Toda bil je tudi velik ljubitelj glasbe; pri osmih je dobil prvo lutnjo, igral je razna pihala in glasbila s tipkami, plesal, prepeval in komponiral. V rokopisu z njegovimi skladbami, ki ga hranijo v Britanskem muzeju, se je ohranila tudi glasba drugih avtorjev, ki so jo izvajali na njegovem dvoru. Skupaj z odlomki in priredbami zgodovinskih besedil nas bo popeljala skozi vladarjevo življenje.
89 min • 07. 08. 2025
Posvetili se bomo srednjeveški glasbeni obliki conductus, ki nastala na koncu dvanajstega stoletja. Drugače kakor bolj znana motet in organum se ni opirala na že obstoječa besedila ali melodije, je pa veljala za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo.
70 min • 31. 07. 2025
V arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu se je ohranil izvod zbirke Apparatus musico-organisticus Georga Muffata iz leta 1690, ki velja za eno najpomembnejših zbirk za glasbila s tipkami 17. stoletja. V njej je Muffat zbral dvanajst orgelskih toccat in tri variacijske sklope, za katere se zdi, da so namenjeni čembalu.
83 min • 24. 07. 2025
Med značilnostmi, zaradi katerih cenimo Bachove sonate za violo da gamba in čembalo, so najopaznejše kombinacije precejšnjega števila poznobaročnih žanrov, oblik, slogov in figur. Bach je v njih ustvaril nenavadne povezave, kot je kombinacija kontrapunktske pretanjenosti in lahkotnih, galantnih gest, ponudil pa je tudi vpogled v večdimenzionalne možnosti motivov, tem in polifonske zasnove.
84 min • 17. 07. 2025
V Dresdnu sta v drugi polovici 17. stoletja delovala dva izmed največjih nemških violinskih virtuozov Johann Jakob Walther in Johann Paul Westhoff. Oba sta objavila le po dve zbirki skladb in pozneje opustila glasbo zaradi poklicev, v katerih sta izkoristila nadarjenost za jezike.
90 min • 03. 07. 2025
