Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.
Ansambel Profeti della Quinta, ki ga vodi vsestranski Elam Rotem, izvaja liturgično glasbo Monteverdijevega sodobnika Salomona Rossija. Pevci šestčlanskega ansambla so specializirani za italijansko baročno glasbo, njihov materni jezik pa je hebrejščina, zato jih neposredno nagovarja glasba judovsko-italijanskega skladatelja, kakršen je Rossi.
Adonis je bil ljubimec boginje ljubezni in lepote Afrodite. Nekega dne ga je med lovom napadel merjasec in zaradi poškodb je umrl v Afroditinem naročju. Njegova kri se je pomešala z njenimi solzami in se spremenila v rožo anemono. V spomin na njegovo tragično smrt so razglasili praznik Adonije in ženske so ga praznovale vsako leto sredi poletja.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi za lutnjo od renesanse do začetka klasicizma.
Nedavni šesti in sklepni koncert letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je imel naslov Vriskajte Bogu vse dežele. Na njem je poleg Bachove priljubljene kantate s tem besedilom zazvenel njegov Koncert za čembalo v g-molu, sonata za godala Christopha Graupnerja in velikonočna kantata s trobento in violino Georga Philippa Telemanna. Solistka ansambla musica cubicularis je bila petindvajsetletna hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać. V zasedbi sta sodelovala tudi italijanski violinist Federico Guglielmo in Miha Petek na baročni trobenti.
Na petem in predzadnjem koncertu letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je nastopil slavni italijanski pianist Edoardo Torbianelli, ki se že tri desetletja posveča predvsem zgodovinskim klavirjem in proučuje izvirno izvajalsko prakso romantične glasbe. Poučuje na visokih šolah v Baslu, Bernu in Parizu, posnel je vrsto zgoščenk za znane založbe, a razmeroma malo nastopa, zato so njegovi koncerti toliko dragocenejši. Enajstega oktobra je v Atriju ZRC v Ljubljani izvajal glasbo Chopina, Schumanna, Brahmsa in Griega na izvirnem klavirju Blüthner, ki je nastal leta 1856 – v letu Schumannove smrti.
O prijateljstvu Maxa Regerja in Henrija Marteauja pričajo mnoge skladbe, pisma in skupni nastopi. Med drugim ju je družila ljubezen do Mozartove in Brahmsove glasbe in zapustila sta barvita kvinteta s klarinetom.
Deveti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je prvič v sodobnem času predstavil frančiškanski koral iz Kopra 17. in 18. stoletja. V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu je takrat nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija. Kako je zvenelo koralno petje, ki se je izmenjevalo z orgelsko improvizacijo in so ga po zapisih koprskega škofa Naldinija hodile poslušat množice vernikov?
Na osmem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je 22. avgusta zazvenelo pet solističnh motetov iz 17. stoletja, ki jih hranijo v Škofijskem arhivu v Kopru. Vsi so se ohranili v rokopisnih prepisih, ki so nekoč služili kot izvajalsko gradivo v koprski stolnici. Tam so imeli že zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Prvi podatek o orglah izvira iz leta 1421. Približno stoletje zatem so postavili nove orgle, od druge polovice 16. stoletja naprej pa poznamo tudi imena nekaterih skladateljev.
Na šestem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je nastopil Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal. Z gostoma iz Slovaške je izvajal glasbo slovaških ljudskih godcev in sonate 17. stoletja iz vzhodne Evrope.
Marcel Proust je bil izredno muzikalen pisatelj. Bil je zelo dovzeten za lepoto, zavestno se je potopil vanjo in o njej pisal z edinstveno liričnostjo. Peti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je kot recital samospevov poskusil ustvariti približno podobo glasbe, ki jo je Proust poslušal, jo poznal, imel rad in celo programiral. Med skladatelji je njegov tesni prijatelj in ljubimec Reynaldo Hahn. Proust je občudoval Gabriela Fauréja in ga vabil, da je muziciral zanj. Zelo je cenil tudi Clauda Debussyja, napisal pa je tudi pesem o Robertu Schumannu.
Na drugem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je zazvenel oratorij Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle. Ob trinajstčlanskem Festivalskem baročnem orkestru je nastopilo pet pevskih solistov iz Švice, Argentine, Francije, Italije in Slovenije. Ansambel je izza čembala vodil Domen Marinčič.
Otvoritveni koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je bil posvečen komorni glasbi, ki so jo igrali na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju 17. stoletja. Na sporedu so bile tudi italijanske sonate, ki so takrat izhajale v Antwerpnu.
Oddajo Banchetto musicale smo tokrat zasnovali na kraljevsko témo. Izbrali smo skladbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki že s svojimi naslovi kažejo, da so jih njihovi avtorji posvetili kralju ali kraljici.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.
Avstrijski baročni mojster Johann Heinrich Schmelzer se je rodil blizu Melka, a je že kot najstnik deloval na Dunaju. Sprva je bil nekaj časa cinkist v glasbeni kapeli dunajske stolnice, zgodaj pa je začel igrati tudi violino v dvornem orkestru. Kmalu je zaslovel kot izreden virtuoz na tem glasbilu in neki sodobnik ga je opisal kot »enega najslavnejših in najboljših violinistov v vsej Evropi«. Med njegovimi učenci je bil verjetno tudi Heinrich Ignaz Franz Biber, ki je zaslovel kot eden največjih in najbolj ekstravagantnih violinskih virtuozov svojega časa. Skladatelja med drugim druži smisel za programsko glasbo in rabo ljudskih melodij.
Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili devetim pomembnim glasbenikom iz obdobja med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem, ki so bili slepi od rojstva ali od zgodnjega otroštva. Vsi so sloveli kot skladatelji in instrumentalni virtuozi, večinoma so igrali orgle in druga glasbila s tipkami, a med njimi so tudi lutnjisti in flavtist. Težko si predstavljamo, kako so dobili svojo glasbeno izbrazbo, kako so spoznavali tuje skladbe in svoja dela zapisali, kako so zagotovili, da so jih ohranili do današnjih dni.
