Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Banchetto musicale

253 epizod

253 epizod


Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.


15. 02. 2024

Avstrijska glasba za lutnjo

Leta 1676 sta se rodila dva pomembna, a danes slabo poznana junaka avstrijske glasbe za baročno lutnjo, Wolff Jacob Lauffensteiner in Johann Georg Weichenberger. Njuna glasba je slogovno podobna nemškemu repertoarju, ki ga je proslavil slavni virtuoz in Bachov sodobnik Silvius Leopold Weiss, zato ju pogosto uvrščajo med Nemce. A ustrezneje se zdi govoriti o avstrijski glasbi za lutnjo kot prepoznavnem in pomembnem repertoarju, ki se je razvil neodvisno od nemških kolegov.


08. 02. 2024

Po poteh glasbenih avtomatov

Pri raziskovanju izvajalskih praks preteklih stoletij se opiramo na najrazličnejše vire – od notnega materiala, tiskov, rokopisov, učbenikov in raznih opisov do slikovnega gradiva, ohranjenih glasbil, zgodovinskih dvoran in gledališč. Na najzgodnejših akustičnih posnetkih lahko slišimo izvajalce, ki so se umetniško izoblikovali še v prvi polovici 19. stoletja. Posebno zanimiva skupina virov so glasbeni avtomati, kot so tako imenovane flavtne ure, orgelski valji in avtomatski špineti. Zanje so komponirali mojstri, kot so Händel, Haydn in Mozart. Zvočni primeri iz obdobij, ki bi sicer ostala nema, nas nagovarjajo neposredneje ter pogosto fascinirajo z gosto ornamentacijo in razmeroma hitrimi tempi. Že več kakor pol stoletja jih cenimo kot dokumente izvajalske prakse, v zadnjih letih pa so navdihnili več komercialnih posnetkov.


01. 02. 2024

Francoska glasba za lutnjo

»Kralja instrumentov,« kakor so včasih rekli lutnji, so igrali na dvoru Henrika IV. in njegovega naslednika Ludvika XIII. Jean Héroard, ki je kot zdravnik že od rojstva skrbel za mladega Ludvika, je v številnih anekdotah poudaril, kako pomembna je bila lutnja v zasebnem življenju francoskih kraljev. Zapisal je, da je bila med prvimi igračami mladega princa. Leta 1604, ko je imel tri leta, je Ludvik zaprosil za lutnjo in jo ob desetih zjutraj nesel kraljici, da bi pokazal, kako dobro jo zna igrati. Eden izmed dvornih lakajev je imel že od vsega začetka nalogo, da ga je zvečer uspaval s petjem in igranjem lutnje. Mali Ludvik je včasih vzel veliko lutnjo in brenkal po strunah, medtem ko je lakaj pritiskal na ubiralko. Njegova mati Marija de' Medici je igrala lutnjo že od otroštva v Firencah in je bila obkrožena z lutnjisti [!] tudi po tem, ko je postala francoska kraljica. Njen učitelj lutnje je bil Robert Ballard, najslavnejši lutnjist na dvoru pa je bil Ennemond Gaultier, ki so mu rekli tudi stari Gaultier. Ko je Ludvik Trinajsti prevzel oblast, ki mu jo je odrekala mati, je pregnal španske dvorjane okrog svoje žene in jih nadomestil s Francozi. Mlada kraljica Ana Avstrijska je dotlej igrala le značilno špansko kitaro, Gaultierja pa so takrat izbrali, da jo je poučeval na lutnji.


25. 01. 2024

Nicholas Chédeville

Antonio Vivaldi je zapustil več kot petsto koncertov. Z njimi je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in po njih so se zgledovali številni sodobniki in nasledniki, tudi Tartini, Locatelli in Bach. Nekateri so si njegovo glasbo izposojali svobodneje kot drugi.


18. 01. 2024

Mannheimske simfonije

Sredi 18. stoletja je bil Mannheim pomembna glasbena prestolnica v takrat še necentralizirani Nemčiji. Odkar je palatinski vojvoda Karl Theodor leta 1743 tam ustanovil svoj dvor, je bilo mesto obsedeno z inovacijami. Vojvoda je spodbujal kulturno dejavnost in Mannheim spremenil v pomembno umetniško središče. A zlata doba tamkajšnjega glasbenega življenja je trajala le dobra tri desetletja – do leta 1778, ko je Karl Teodor nasledil bavarskega volilnega kneza in svoj dvor preselil v München.


11. 01. 2024

Koncerti za dva čembala

Konec 17. stoletja so se bogatejši meščani v Leipzigu navadili na kavo in stare taverne so se začele umikati specializiranim kavarnam pod zaščito mestnih oblasti. A novost se je kmalu zazdela nevarna in mestni svet je leta 1715 izdal prvo odredbo proti pretiranemu predajanju tovrstnim užitkom. Johann Lehmann je naslednje leto dobil dovoljenje za točenje čaja, kave in čokolade le pod pogojem, da med gosti in strežnim osebjem ne bo žensk in da bo lokal zaprt med nedeljskim bogoslužjem. Posel je kljub temu cvetel in leta 1725 je bilo v mestu že osem kavarn s koncesijo. To je izkoristil tudi kantor Tomaževe šole Johann Sebastian Bach. V priljubljeni leipziški kavarni, ki je pripadala znanemu glasbenemu mecenu Gottfriedu Zimmermannu, je z mestnim glasbenim kolegijem izvajal komorno in orkestrsko glasbo, solistične koncerte in posvetne kantate. Koncerte so prirejali ob petkih med osmo in deseto uro zvečer, v poletnih mesecih pa so igrali ob sredah popoldne na kavarniškem vrtu pred vhodom v mesto. Vstop je bil prost in zanimanje tolikšno, da so glasbeniki v sejemskem času nastopali po dvakrat na teden.


04. 01. 2024

Koncerti za prečno flavto

Okrog leta 1728 je Antonio Vivaldi izdal zbirko šestih koncertov za flavto opus deset, ki velja za poseben primer novatorstva. Prečna flavta je bila razmeroma novo glasbilo in je šele okrog leta 1710 začela izpodrivati dotlej prevladujočo kljunasto flavto, a se je do sredine stoletja uveljavila kot eno najbolj priljubljenih glasbil. Vivaldijevi koncerti anticipirajo ta razvoj. Izpod njegovega peresa se je ohranilo vsega skupaj kar osemnajst koncertov za takšno ali drugačno flavto – tudi za flautino ali majhno kljunasto flavto, ki je bila uglašena oktavo višje od altovske flavte.


28. 12. 2023

Baročna glasba iz arhiva koprske stolnice

V koprski stolnici so imeli že zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Prvi podatek o orglah izvira iz leta 1421. Približno stoletje pozneje so postavili nove orgle, od druge polovice 16. stoletja naprej pa poznamo tudi imena nekaterih skladateljev. Najopaznejši izmed njih so Francesco Bonardo, Silao Casentini, Nicolò Toscano, Gabriello Puliti in Antonio Tarsia.


21. 12. 2023

Onslow, Schubert in Boccherini

Francoski skladatelj George Onslow se je rodil leta 1784 v Clermont-Ferrandu kot sin angleškega plemiča in bogate Francozinje. Študiral je klavir pri Hüllmandlu, Janu Ladislavu Dusseku in Johannu Baptistu Cramerju v Londonu. Po vrnitvi v rojstno Auvergno se je začel zanimati za komorno glasbo in se začel učiti violončelo, da bi s prijatelji lahko igral kvartete in kvintete. Pri dvaindvajsetih je objavil cikel treh godalnih kvintetov in z njimi zbudil tako zanimanje, da se je preselil v Pariz in začel študirati kompozicijo pri Antoninu Reichi. Posvečal se je predvsem skladanju komorne glasbe; zapustil je 70 godalnih kvartetov in kvintetov, približno 30 skladb za klavir in druga glasbila, štiri simfonije in tri opere.


14. 12. 2023

Žabe in ptiči v baročni glasbi

Med programskimi skladbami iz obdobja baroka najdemo vrsto takih, ki posnemajo oglašanje raznih živali. Nešteti skladatelji so v svoja dela vpletali motive kukavice ali slavčka, redkeje pa v glasbi slišimo glasove žab ali vran kakor v enem izmed stavkov orkestrske Uverture, v kateri Georg Philipp Telemann slika življenje okrog hamburške reke Alster.


30. 11. 2023

Obramba viole da gamba na Festivalu Radovljica – 2. del

Na sklepnem koncertu letošnjega 41. Festivala Radovljica 2023 je zazvenela francoska in italijanska glasba 18. stoletja, ki so jo nastopajoči izbrali na podlagi nenavadnega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740. Avtor v njem slika boj med aristokratskimi glasbili starega režima, kot sta viola da gamba in lutnja, in italijanskimi virtuozi na violini in volončelu. Prvi del koncerta smo predvajali v oddaji Banchetto musicale, ki je bila na sporedu pred tednom dni, danes pa je na vrsti drugi del z glasbo Leclairja, Rameauja, De Viséeja, Forquerayja, Vivaldija in Corellija.


23. 11. 2023

Obramba viole da gamba na Festivalu Radovljica – 1. del

Spored zadnega koncerta letošnjega 41. Festivala Radovljica 2023 je nastal na podlagi slikovitega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740. Avtor v njem opisuje boj med aristokratskimi glasbili starega režima in italijanskimi virtuozi na violini in volončelu. Slavnega italijanskega gambista Vittoria Ghielmija je spremljal lutnjist Luca Pianca, v drugi skupini glasbenikov pa so bili japonska violinistka Haruna Šinojama, znani violončelist Enrico Bronzi in čembalist Florian Birsak. Le Blancova besedila je bral Boris Ostan.


16. 11. 2023

Rosalía Gómez Lasheras na Festivalu Radovljica

Na osmem koncertu letošnjega 41. festivala Radovljica je pod naslovom Quasi una fantasia zazvenela glasba skladateljic Clare Schumann in Hélène de Montgeroult, pa tudi Beethovna in Mendelssohna. Mlada španska pianistka Rosalía Gómez Lasheras je igrala na Blüthnerjev klavir iz leta 1856. Od prve nagrade na tekmovanju fundacije za mlade pianiste v Amsterdamu nastopa kot solistka z orkestri po vsej Evropi, v ZDA in na Bližnjem vzhodu, a se je med študijem na Nizozemskem in v Baslu začela zanimati tudi za staro glasbo. Že vrsto let raziskuje zgodovinsko izvajalsko prakso romantične glasbe in nekdanja glasbila.


09. 11. 2023

Deklica in smrt – Festival Radovljica

Šesti koncert letošnjega Festivala Radovljica, z naslovom Deklica in smrt, je bil posvečen romantični glasbi za flavto in klavir. Na zgodovinskih glasbilih so zazvenela dela Reineckeja, Svendsena, Gadeja, pa tudi Schuberta in Loeweja. Več skladb je bilo tako ali drugače povezanih z mislijo na smrt. V srednjem veku so nas »memento mori« in mrtvaški plesi opozarjali, naj se vsak dan pripravimo na smrt. Matilda pleše z vsemi – s papežem, cesarjem, kraljem, kmetom, mladeničem, deklico in otrokom. Misel na smrt poleg tega spodbuja človeka k iskanju samega sebe in je pogost motiv v poučni literaturi. Ob smrti se obstoj spoprime s svojo lastno zmožnostjo bivanja. Biti svoja lastna bit, biti zmožen biti svoj jaz, je naloga, s katero nas sooča smrt.


02. 11. 2023

Cesaarske arije - Festival Radovljica

Kombinacija glasu in solistične pozavne je značilna za dunajsko glasbo med zgodnjim barokom in klasicizmom. Takrat je bila raba obligatne pozavne drugod po Evropi komaj znana. Med letoma 1666 in 1739 je za habsburški dvor nastalo vsaj 43 arij za takšno zasedbo. Zanje so značilne okrašene linije s trilčki in hitrimi pasažami, ki pogosto tekmujejo z glasovi in godali. Zdi se, da je bila pozavna tesno povezana z duhovno glasbo in zaman jo iščemo v dunajskih operah med Zlatim jabolkom Pietra Marc’Antonia Cestija iz leta 1668 in opero Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, ki je nastala skoraj sto let pozneje.


26. 10. 2023

Škofovi najljubši madrigali – Festival Radovljica

Leta 1620 je ljubljanski škof Tomaž Hren kanoniku Gašperju Bertonji in vikarju Baltazarju Wurtzerju naročil, naj popišeta muzikalije ljubljanske stolne cerkve. Notno gradivo so takrat postavili v novo, leta 1616 zgrajeno zakristijo, kjer naj bi bilo, kakor je zapisano v viru, na voljo škofu. Popis so pozneje večkrat dopolnili. Ohranjeni seznam je dragocen vir informacij o glasbeni reprodukciji v stolnici in na škofijskem dvoru. Skupaj navaja 317 enot in zaobjema različne žanre – tako duhovno kot posvetno glasbo. Glasba iz arhiva namreč ni služila le za cerkveno rabo, temveč tudi za posvetne reprezentančne in druge družabne priložnosti.


19. 10. 2023

Scarlattijeva Judita na Festivalu Radovljica

Na drugem koncertu letošnjega 41. Festivala Radovljica 2023 je kot največji festivalski projekt zadnjih sedemnajstih let zazvenel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. Ob petnajstčlanskem Festivalskem baročnem orkestru je nastopilo pet svetovno znanih pevskih solistov. Ansambel je izza čembala vodil Domen Marinčič.


12. 10. 2023

Priljubljeni moteti iz ljubljanske stolnice

Z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom je povezanih kar nekaj starih glasbenih tiskov in rokopisov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Med njimi je monumentalna zbirka motetov v šestih delih z latinskim naslovom Evangelia dominicorum et festorum dierum, ki sta jo med letoma 1554 in 1556 v Nürnbergu natisnila in izdala Johann vom Berg in Ulrich Neuber. V njej je kar 247 motetov za od štiri do osem glasov predvsem franko-flamskih skladateljev prve polovice 16. stoletja.


05. 10. 2023

Vzpon angleške polifonije

Med koncem 13. in sredino 15. stoletja je angleška polifonija doživela izreden razvoj. Od tehnik, ki so zgolj krasile preproste koralne speve, se je povzpela do matematično kompleksnega eksperimentalnega večglasja.


28. 09. 2023

Bachova glasba na violah da gamba

Ameriški pianist Charles Rosen je leta 1975 zapisal, da le izvajalec na glasbilu s tipkami lahko zares ceni gibanje glasov v Bachovi fugi, njihovo prepletanje, medsebojno vplivanje in kontraste. Menil je, da skladbo lahko v celoti razume le tisti, ki jo zaigra. To pomeni, da jo začuti s svojimi mišicami in živci, namesto da bi jo samo poslušal. To je nedvomno zavidljiv cilj, čeprav Rosen morda pretirava s poudarjanjem, kako dobro lahko izvajalec na glasbilu s tipkami podoživlja vsak posamezni glas.Nekoliko drugačen vpogled v Bachovo glasbo nudi zasedba z violami da gamba, ki je vajena tradicionalne polifonije za enakovredne glasove. Ansambel Phantasm pod vodstvom gambista in muzikologa Laurencea Dreyfusa odkriva bogastvo, ki se sicer skriva za nevtralnejšo zasedbo čembala ali orgel, in kaže podrobnosti, ki se skrivajo v senci Bachovih polifonskih stavb. Ko večglasje igrajo glasbila iste družine, v njegovih radikalnejših skladbah odkrivamo trenutke, ki jih prej nismo niti slutili.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt