Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Banchetto musicale

267 epizod

267 epizod


Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.


23. 05. 2024

Po sledeh Edvarga Griega

Od smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega leta 1907 je minilo že več kakor stoletje, a so se njegove interpretacije ohranile tako na akustičnih posnetkih kakor na zapisih za tako imenovane reprodukcijske klavirje. Ob pomoči posebne naprave so Griegovo muziciranje z vsemi niansami v agogiki in dinamiki prenašali na papirnate trakove. Te so potem obdelali in glasbo reproducirali na ustreznem mehanskem klavirju. Taka glasbila so bila priljubljena pred prvo svetovno vojno in na njih lahko skladateljevo igro poslušamo še danes.


16. 05. 2024

Schubertiade: An Die Musik, Seviqc Brežice 2023

Schubertiade: An Die Musik – Glasbi je naslov zadnjega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je potekal 25. avgusta 2023 na Gradu Snežnik. Na njem je nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki je pod umetniškim vodstvom Borisa Šinigoja izvedla Schubertiado, historično zvesto obuditev večera samospevov, kakršnemu je lahko prisluhnil ali na njem nastopil tudi Franz Schubert sam. Schubertova glasba vselej gane in povzdigne dušo. Svoj najintimnejši trenutek brez dvoma doseže v obliki samospeva, pa tudi nekaterih lirično ubranih večglasnih pesmi za ženske glasove ob nežni spremljavi romantične kitare. Te nas s pretanjeno uglasbenimi pojočimi verzi nemško govorečih romantičnih pesnikov nagovarjajo naravnost v srce. Pri podajanju nepozabnega večera Schubertove komorne glasbe, to je resnične Schubertiade, jim predano priskočijo na pomoč lirično ubrani instrumentalni intermezzi z navdihujočim prepletom spevne kljunaste flavte, milozvočnih godal in srebrnih kitarskih strun. Poleg samospevov nas v oddaji čakajo še večglasne pesmi ob spremljavi romantične kitare ter instrumentala dela Schuberta in njegovih sodobnikov Václava Tomáša Matějke in Heinricha Augusta Marschnerja. Nova Schola Labacensis: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran Nadia Magister, mezzosopran K.G. Blažka Mraz, kljunasta flavta Tomaž Šinigoj, violina in viola Miha Šinigoj, violončelo Boris Šinigoj, romantična kitara


09. 05. 2024

Programska glasba Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha

Eno najbolj nenavadnih mladostnih del Johanna Sebastiana Bacha je Capriccio v B-duru s programskim podnaslovom v italijanščini Sopra la lontananza de il fratro dilettissimo. Skladba je verjetno nastala po vzoru šestih tako imenovanih Bibličnih sonat leipziškega kantorja Johanna Kuhnaua, ki imajo italijanske komentarje in z glasbenimi figurami upodabljajo zgodbe iz Stare zaveze. Bachov naslov se v prevodu glasi Capriccio na odhod ljubljenega brata. Dolgo je veljalo prepričanje, da je povezan z odhodom njegovega starejšega brata Johanna Jacoba v švedsko vojsko leta 1704, zdaj pa poznavalci dopuščajo drugačne interpretacije in tudi možnost, da delo sploh ni avtobiografsko.


02. 05. 2024

Cello evolution, Seviqc Brežice 2023

23. avgusta lani je bil v Viteški dvorani gradu Brežice koncert festivala Seviqc Brežice, in sicer solistični recital zgodnje glasbe za violončelo z naslovom Cello evolution v interpretaciji baskovskega umetnika Josetxuja Obregóna. Katera je bila prva skladba, napisana za solo violončelo, in kaj je bilo za ta inštrument napisano, preden je Bach ustvaril svoje izjemne suite za solo violončelo? Ti vprašanji sta violončelista gnali k raziskovanju prve solistične literature za svoj inštrument. Program projekta je naslovil Evolucija violončela in pod tem naslovom združil dela italijanskega seicenta s suitami Johanna Sebastiana Bacha, torej dela skladateljev, ki so zvočni svet tega inštrumenta tudi šele raziskovali.


25. 04. 2024

Banchetto musicale

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.


18. 04. 2024

Fortuna, nam prizaneseš?, Seviqc Brežice 2023

22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela). Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior. Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.


11. 04. 2024

Glasba 17. stoletja za godalni ansambel

Oddaja Banchetto musicale je dobila ime po istoimenski zbirki Johanna Hermanna Scheina, ki je izšla leta 1617 in je njegova edina zbirka, ki je v celoti posvečena izključno instrumentalni glasbi. Pavane, galiarde, courante in allemande je Schein povezal v dvajset oštevilčenih skupin. Sam jih ni poimenoval »suite«, a jih je po lastnih besedah sestavil tako, da si ustrezajo tako po tonaliteti kot po tematskem gradivu. Skladbe so verjetno nastale za igranje ob večerji na dvorih v Weissenfelsu in Weimarju ter so bile namenjene izvajanju na violah da gamba.


04. 04. 2024

Gradus ad Parnassum, Seviqc Brežice 2023

16. avgusta lani je bil na gradu Bogenšperk tretji koncert v sklopu festivala Seviqc Brežice. Na njem je nastopil slovenski trio Tacet (Katarina Nagode: flavta, Mojca Jerman: baročna in klasična violina, Martina Okoliš: čembalo). Ime si je nadel po latinski besedi za tišino z mislijo, da se glasba začne s tišino, torej najprej prisluhnemo, šele nato zaigramo. Da bi bili zmožni prisluhniti, moramo biti najprej v tišini, tako zunaj kot v sebi samih. Na koncertu Gradus ad Parnassum so glasbenice iz Italije, v kateri je deloval Giuseppe Tartini, potovale na območje Habsburške monarhije; tam smo najprej srečali Anno Bon, italijansko skladateljico, ki je ob koncu svoje umetniške poti delovala na dvoru Esterházyjevih, nato na Dunaju delujočega slovenskega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, naša pot pa se je končala na samem habsburškem dvoru, na katerem sta delovala Antonio Caldara in Johann Joseph Fux.


28. 03. 2024

Banchetto musicale

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.


21. 03. 2024

Stylus Phantasticus in intima: dve barvi lepote, Seviqc Brežice 2023

Stylus phantasticus in intimnost: dve barvi lepote je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je bil izveden 18. avgusta na gradu Brežice. Na njem je nastopila španska zasedba, duo Bach Collegium Barcelona, ki ga sestavljata Adriana Alcaide (violina) in Charles Blanch (teorba). Svoje poslanstvo vidita v raziskovanju repertoarja Johanna Sebastiana Bacha, ki je bil tudi rdeča nit lanskega koncerta; skladatelji Biber, Schmelzer in Muffat so bili zanj velik navdih. Poglobljeno so se trudili prikazati možnosti baročne violine: virtuoznost, globino, čustvenost, svobodo in ustvarjalnost; bili so mojstri sloga, ki so ga imenovali stylus phantasticus. Njihovo nasprotje je glasba Françoisa Couperina, predstavnika uglajenosti, elegance in rokokoja, z njegovim mlajšim kolegom Lullyjem pa bomo prišli do zadnjega dela programa, seveda izpod peresa Johanna Sebastiana Bacha.


14. 03. 2024

Vokalna in instrumentalna glasba za Tomaža Hrena

Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njem so bili tako duhovna glasba kot instrumentalni plesi in posvetni madrigali.


07. 03. 2024

Cuerdas al pasado, Seviqc Brežice 2023

V drugi polovici avgusta lani je bil v Brežicah festival Seviqc, ki se mu bomo v oddajah Banchetto Musicale posvečali na 14 dni, in sicer bomo poslušali posnetke vseh šestih koncertov lanskega festivala v takem vrstnem redu, kot smo jih takrat. Prvi bo na sporedu otvoritveni koncert z naslovom Cuerdas al pasado – Strune preteklosti, ki ga je oblikoval Izidor Erazem Grafenauer. Ta je na koncertu zaigral na baročno in klasicistično kitaro, z njim pa so nastopile še članice godalnega kvarteta v sestavi: Ana Julija Mlejnik Železnik in Mojca Jerman, baročna violina; Hiwote Tadesse, baročna viola, ter Lea Sušanj Lujo, baročni violončelo. V njihovi interpretaciji je zvenela španska baročna glasba za strunska glasbila, in sicer dela Santiaga de Murcie ter Luigija Boccherinija, ki sta oba delovala na španskem dvoru.


29. 02. 2024

Koralno petje v Parizu

V oddaji Banchetto musicale bomo predstavili poskuse oživljanja orgelske improvizacije v slogu francoskih organistov iz obdobja Sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Ansambel Organum, ki ga vodi pevec in orglavec Marcel Pérès, že več kot petintrideset let raziskuje pozabljene glasbene tradicije, v katerih ima pomembno vlogo koralno petje.


22. 02. 2024

Johannes Brahms

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi Johannesa Brahamsa. Njegovo glasbo večinoma izvajajo na običajnih sodobnih glasbilih in na običajni sodobni način, a je splošno znano, da je bila izvajalska estetika poznega devetnajstega stoletja povsem drugačna od estetike, ki prevladuje danes.


15. 02. 2024

Avstrijska glasba za lutnjo

Leta 1676 sta se rodila dva pomembna, a danes slabo poznana junaka avstrijske glasbe za baročno lutnjo, Wolff Jacob Lauffensteiner in Johann Georg Weichenberger. Njuna glasba je slogovno podobna nemškemu repertoarju, ki ga je proslavil slavni virtuoz in Bachov sodobnik Silvius Leopold Weiss, zato ju pogosto uvrščajo med Nemce. A ustrezneje se zdi govoriti o avstrijski glasbi za lutnjo kot prepoznavnem in pomembnem repertoarju, ki se je razvil neodvisno od nemških kolegov.


08. 02. 2024

Po poteh glasbenih avtomatov

Pri raziskovanju izvajalskih praks preteklih stoletij se opiramo na najrazličnejše vire – od notnega materiala, tiskov, rokopisov, učbenikov in raznih opisov do slikovnega gradiva, ohranjenih glasbil, zgodovinskih dvoran in gledališč. Na najzgodnejših akustičnih posnetkih lahko slišimo izvajalce, ki so se umetniško izoblikovali še v prvi polovici 19. stoletja. Posebno zanimiva skupina virov so glasbeni avtomati, kot so tako imenovane flavtne ure, orgelski valji in avtomatski špineti. Zanje so komponirali mojstri, kot so Händel, Haydn in Mozart. Zvočni primeri iz obdobij, ki bi sicer ostala nema, nas nagovarjajo neposredneje ter pogosto fascinirajo z gosto ornamentacijo in razmeroma hitrimi tempi. Že več kakor pol stoletja jih cenimo kot dokumente izvajalske prakse, v zadnjih letih pa so navdihnili več komercialnih posnetkov.


01. 02. 2024

Francoska glasba za lutnjo

»Kralja instrumentov,« kakor so včasih rekli lutnji, so igrali na dvoru Henrika IV. in njegovega naslednika Ludvika XIII. Jean Héroard, ki je kot zdravnik že od rojstva skrbel za mladega Ludvika, je v številnih anekdotah poudaril, kako pomembna je bila lutnja v zasebnem življenju francoskih kraljev. Zapisal je, da je bila med prvimi igračami mladega princa. Leta 1604, ko je imel tri leta, je Ludvik zaprosil za lutnjo in jo ob desetih zjutraj nesel kraljici, da bi pokazal, kako dobro jo zna igrati. Eden izmed dvornih lakajev je imel že od vsega začetka nalogo, da ga je zvečer uspaval s petjem in igranjem lutnje. Mali Ludvik je včasih vzel veliko lutnjo in brenkal po strunah, medtem ko je lakaj pritiskal na ubiralko. Njegova mati Marija de' Medici je igrala lutnjo že od otroštva v Firencah in je bila obkrožena z lutnjisti [!] tudi po tem, ko je postala francoska kraljica. Njen učitelj lutnje je bil Robert Ballard, najslavnejši lutnjist na dvoru pa je bil Ennemond Gaultier, ki so mu rekli tudi stari Gaultier. Ko je Ludvik Trinajsti prevzel oblast, ki mu jo je odrekala mati, je pregnal španske dvorjane okrog svoje žene in jih nadomestil s Francozi. Mlada kraljica Ana Avstrijska je dotlej igrala le značilno špansko kitaro, Gaultierja pa so takrat izbrali, da jo je poučeval na lutnji.


25. 01. 2024

Nicholas Chédeville

Antonio Vivaldi je zapustil več kot petsto koncertov. Z njimi je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in po njih so se zgledovali številni sodobniki in nasledniki, tudi Tartini, Locatelli in Bach. Nekateri so si njegovo glasbo izposojali svobodneje kot drugi.


18. 01. 2024

Mannheimske simfonije

Sredi 18. stoletja je bil Mannheim pomembna glasbena prestolnica v takrat še necentralizirani Nemčiji. Odkar je palatinski vojvoda Karl Theodor leta 1743 tam ustanovil svoj dvor, je bilo mesto obsedeno z inovacijami. Vojvoda je spodbujal kulturno dejavnost in Mannheim spremenil v pomembno umetniško središče. A zlata doba tamkajšnjega glasbenega življenja je trajala le dobra tri desetletja – do leta 1778, ko je Karl Teodor nasledil bavarskega volilnega kneza in svoj dvor preselil v München.


11. 01. 2024

Koncerti za dva čembala

Konec 17. stoletja so se bogatejši meščani v Leipzigu navadili na kavo in stare taverne so se začele umikati specializiranim kavarnam pod zaščito mestnih oblasti. A novost se je kmalu zazdela nevarna in mestni svet je leta 1715 izdal prvo odredbo proti pretiranemu predajanju tovrstnim užitkom. Johann Lehmann je naslednje leto dobil dovoljenje za točenje čaja, kave in čokolade le pod pogojem, da med gosti in strežnim osebjem ne bo žensk in da bo lokal zaprt med nedeljskim bogoslužjem. Posel je kljub temu cvetel in leta 1725 je bilo v mestu že osem kavarn s koncesijo. To je izkoristil tudi kantor Tomaževe šole Johann Sebastian Bach. V priljubljeni leipziški kavarni, ki je pripadala znanemu glasbenemu mecenu Gottfriedu Zimmermannu, je z mestnim glasbenim kolegijem izvajal komorno in orkestrsko glasbo, solistične koncerte in posvetne kantate. Koncerte so prirejali ob petkih med osmo in deseto uro zvečer, v poletnih mesecih pa so igrali ob sredah popoldne na kavarniškem vrtu pred vhodom v mesto. Vstop je bil prost in zanimanje tolikšno, da so glasbeniki v sejemskem času nastopali po dvakrat na teden.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt