Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.
Haruki Murakami, rojen l. 1949 v Kjotu, je eden najpomembnejših sodobnih japonskih pisateljev; najbolj prevajan in priljubljen med živečimi japonskimi pisatelji je tudi pri nas. Njegovi romani, kratka proza in esejistika, ki so prevedeni v več kot 50 jezikov, so prodajne uspešnice doma in po svetu, doživeli pa so tudi številne filmske priredbe. V prvi osebi ednine je Murakamijeva najnovejša zbirka kratkih zgodb. V izvirniku je izšla leta 2020 in prinaša osem prvoosebnih pripovedi, ki bralca nagovarjajo z značilno živim magičnim realizmom, nostalgičnim pogledom na mladost in minevanje ter brisanjem meja med resničnostjo in fikcijo, vsaka pa vsebuje značilno murakamijevski preobrat. Murakamijeve zgodbe je poslovenil Domen Kavčič, knjiga V prvi osebi ednine pa junija 2023 izide pri založbi Mladinska knjiga. Interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Urednica oddaje Staša Grahek, produkcija 2023.
Denar, moč in oblast, evropske institucije in zlorabo moči, vse to na svojem begu pred travmatičnimi spomini na posilstvo izkusi dekle, ki poišče zavetje pri evropskem poslancu in borcu za človekove pravice. Roman, ki je leta 2021 prejel nemško književno nagrado, razgalja okolje, ki vplivnim dopušča marsikatero zlorabo in jih celo nagrajuje. Prevajalka: Ana Grmek, igralka: Ajda Toman, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto maja 2023.
Tash Aw je najuspešnejši malezijski pisatelj zadnjega desetletja, ki živi v Londonu. Doslej je izdal pet proznih del, prevedena so v približno 30 jezikov. Rodil se je leta 1971 na Tajvanu malezijskim staršem, pri dveh letih se je z njimi preselil v Kuala Lumpur. Odraščal je večjezično, doma je govoril kitajščino in kantonščino, v šoli pa malajščino in angleščino. Nato je šel v Anglijo študirat pravo, na magistrski stopnji pa kreativno pisanje. Leta 2005 je izdal prvi roman The Harmony Silk Factory in z njim dosegel velik uspeh (med drugim je bil v širšem izboru za bookerja, prejel je nagrado whitbread za prvenec). S tretjim romanom se je znova znašel v širšem izboru za bookerja. Predstavljamo nekaj poglavij z začetka njegove prozne knjige, ki je leta 2016 izšla v Združenih državah z naslovom Obraz: Tujca na pomolu in se je uvrstila med finaliste nagrade Los Angeles Timesa. V njej Tash Aw raziskuje priseljenstvo ob zapleteni zgodovini svoje kitajsko-malezijske družine. V knjigi tke zgodbe posvečencev in obstrancev, podobe odročnega podeželja in velemestnih nočnih klubov ter raznovrstne množice človeških glasov. Prevod Andrej Peric, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan, asistentka režije Tanja Grmovšek, režiser Andrej Jus. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Heinz Strunk (1962) je nemški pisatelj, glasbenik, satirik in igralec. Po prvencu Meso je moja zelenjava je objavil še enajst literarnih del. Zadnje z naslovom Poletje v Niendorfu je bilo uvrščeno v širši izbor za nemško književno nagrado. V romanu se Georg Roth, 51-letni odvetnik za področje gospodarskega prava, odpravi v baltsko obmorsko letovišče. V treh mesecih namerava napisati roman o svoji družini. Žal začne okoli njega krožiti njegov stanodajalec, gospod Breda, čigar življenje se že predolgo vrti okoli pijače. Kot povsod navzoča krajevna senca v svet alkohola počasi in vztrajno vleče tudi Rotha. Strunk pred navdihujočo obmorsko kuliso z veliko humorja in ironije vrstico za vrstico opisuje propad moža na življenjski prelomnici. Prevajalka Ana Grmek, interpret Blaž Šef, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Roman Odštevanje Vinka Möderndorferja, ki bo v kratkem izšel pri Miš založbi, je roman o poti in času, ki sta potrebna, da človek spozna vsaj del resnice o sebi, o svojih koreninah in o družbenem času, v katerega smo bili rojeni. Zgodba romana je postavljena v leto 1998, ko smo kot družba že zapustili nekdanji politični in gospodarski sistem, novega pa še nismo povsem začeli živeti. V njenem središču je moški srednjih let, ki v istem dnevu ostane brez službe in ljubice, poleg tega pa ga na prvo srečanje povabi doslej neznani mu oče. Režiserka Špela Kravogel, igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica Tina Kozin, leto posnetka 2023.
Lena Éltang je sodobna ruska pisateljica, pesnica, novinarka in prevajalka. Rodila se je leta 1964 v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu, študirala je v Irkútsku, po razpadu Sovjetske zveze pa se je preselila v Litvo, kjer živi še danes. V Cartageni, svojem četrtem romanu, avtorica v postmodernistično besedilo vpleta elemente kriminalnega in pustolovskega žanra. Lahko bi rekli, da ima roman strukturo ruske matrjoške – pod kriminalno zgodbo se skrivajo druge, tudi klasična grška tragedija, v kateri vlogo bogov igra usoda. Lena Éltang zaprede bralca v kokon svojih štorij, kjer vlada posebno razpoloženje in kjer nič ni tako, kot se zdi. Bralec se mora sam dokopati do resnice tako, da primerja med sabo zgodbe štirih nezanesljivih pripovedovalcev, ki vsi nekaj prikrivajo. To je še toliko težje, ker ga zavaja in se z njim igra tudi sama avtorica. Vseeno pa je ta njen svet tako privlačen in sočno prikazan, da bi človek kar ostal v njem. Zgodba Cartagene se dogaja na jugozahodni obali Italije, v Briaticu, hotelu za bogate starčke, ki stoji na pečini nad morjem, ter v bližnji vasi Traiano. V odlomku spoznamo pisatelja Marcusa, ki se vrača sem, odkar je na posestvu Briatica pred leti nepojasnjeno izginilo njegovo dekle. Ne more je pozabiti in poskuša priti skrivnosti do dna. Poleg same avtorice o dogodkih v Briaticu piše roman tudi Marcus in ponekod se romana prekrivata. Roman Cartagena je prevedla Lijana Dejak, Sovretova nagrajenka, izšel bo v kratkem pri Cankarjevi založbi. Interpretka Saša Mihelčič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Odlomek iz romana, ki ga je ukrajinska pisateljca Oksana Zabužko napisala leta 1994 v Združenih državah, izšel pa je leta 1996 in postal ena najpomembnejših, najodmevnejših in najpogosteje prevajanih ukrajinskih knjig zadnjih desetletij. Napisala ga je, kot pravi, z jezo, in v njem tematizirala tako domačo patriarhalno Ukrajino, odnose z moškimi, izkušnjo tujine in umetniško ustvarjanje. Prevajalka Andreja Kalc, interpretka Iva Krajnc Bagola, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Miha Klemenčič, asistent režije Andrej Jus, režiser Alen Jelen. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Umetnost ima svojo moč, najbrž pa to ni edini vzrok, da se nam vsebina romana Krasni novi svet Aldousa Huxleyja danes in pravzaprav v vsakem času od njegovega nastanka leta 1932 zdi bližje od časa 26. stoletja, v katero je dogajanje v romanu v resnici postavljeno. Krasni novi svet je namreč distopija razvoja družbe, ko v tehniziranem svetu zavladata brezčutnost in kriza duha. Izbrali smo prvo poglavje romana, plastično predstavitev čudežnega sveta programirane genetike in z njo povezanih imenitnih dosežkov tehnike, hkrati pa tudi ostro kritiko totalnega manipuliranja. Interpretka Tina Resman, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Pred 240 leti rojeni začetnik ameriške kratke proze je nekoč izjavil, da je vedno v zadregi, ker ne ve, koliko naj verjame svojim zgodbam. Očitno so imeli tudi drugi podobne ,težave', saj je njegov junak Rip van Winkle postal najbolj znani ameriški priseljenec iz obdobja razglasitve ameriške neodvisnosti. Prevajalka je Mateja Perpar, igralec Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, redaktorja Vida Curk in Vlado Motnikar. Oddaja je bila posneta aprila 2003.
Danski pesnik, pisatelj in znanstvenik Jens Peter Jacobsen se je rodil 7. aprila 1847, umrl je 30. aprila 1885. Velja za enega osrednjih, predvsem pa najvplivnejših, danskih avtorjev. Thomas Mann, na primer, je nekoč povedal, da je imel Jacobsen največji vpliv na njegov slog pisanja. Študiral je v Köbenhavnu in se posvečal botaniki, biologiji, občudoval je dognanja Charlesa Darwina in prevedel dve njegovi knjigi. Zaradi tuberkuloze Jacobsen ni mogel več delati na terenu in potovati, zato je začel pisati. Njegov opus ni obsežen, zato pa močan: dva romana, sedem novel in posthumna knjiga poezije. V slovenščini imamo oba romana: Gospa Marija Grubbejeva in Niels Lyhne, pa tudi zbirko kratke proze z naslovom Mogens. Iz nje smo pripravili besedilo Kuga v Bergamu. Tema je zanimiva zaradi naših nedavnih izkušenj, čeprav tega, o čemer bomo poslušali, ni nihče doživel. Jens Peter Jacobsen z neverjetnim pisateljskim, ali skoraj scenarističnim, pristopom opiše dogajanje v okolju, izmučenem od hude bolezni. Prevajalka Avgusta Smolej, igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Mednarodno uveljavljena pisateljica Brina Svit, ki živi in ustvarja v Parizu, je avtorica sedmih romanov, dveh knjig kratke proze in knjige esejev. Njena dela so prevedena v številne jezike, prejela je tudi več nagrad. Njen najnovejši roman Ne želi si lahke poti je resnična pripoved o tem, kako se avtorica znajde na jugu Indije, v pokrajini Kerala, v ajurvedskem centru, kamor je prišla z namenom, da bi si pozdravila bolečine v hrbtenici. Medtem ko brska po sebi in išče vzroke za svoje počutje, se druži s preostalimi zanimivimi prebivalci centra in se skuša znajti v indijski kulturi, pa jo nepričakovano doleti še prihod virusa neznanega izvora, za katerega marca 2020 še niso imeli imena. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki je izšel leta 2021 pri založbi Goga. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Mirta Berlan, urednica oddaje: Ana Rozman. Leto nastanka 2023.
Siegfried Lenz je roman Prebežnik napisal leta 1952, zaradi političnih razlogov pa je izšel šele dve leti po avtorjevi smrti, leta 2016. Po izidu je roman močno vzburil duhove – tematizira namreč dezerterstvo z nemške na rusko stran med drugo svetovno vojno in dileme vesti nasproti izpolnjevanju dolžnosti. Roman, ki se dogaja daleč na obronkih evropskega vzhoda ter pogubno preplete usode peščice vojakov vermahta, nastanjenih v od vseh pozabljenem bunkerju, s poljskimi in ruskimi partizani ter civilisti, je leta 2020 doživel tudi televizijsko uprizoritev v štirih delih. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Maj 1945. Druga svetovna vojna se končuje, Poljsko pa je fronta prešla že pred meseci in za sabo pustila opustošenje. Zmeda je popolna, a življenje se vendar počasi postavlja na novo - nekateri gradijo povsem nov svet, drugi si želijo, da bi bilo tako kot prej. Pisatelj skuša razumeti posameznike na vseh straneh - in prav to je bil tedaj tudi poglavitni očitek romanu. Se bo v pepelu vendarle zaiskril kak diamant? Sprožilni dogodek romana, ki je izšel že leta 1949, je ponesrečen atentat na župana in smrt dveh delavcev, ki sta se v napačnem času znašla na napačnem kraju. Prevajalec: France Vodnik, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiser: Klemen Markovčič, igralec: Matej Puc, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstra zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Produkcija: marec 2023.
Ob poslušanju Kronike neke ljubezni boste brez najmanjšega dvoma vedeli in slišali, da jo je napisal pesnik, esejist in pisatelj. Uroš Zupan v Kroniki občuteno pripoveduje, kako se je razvila njegova ljubezen do domače psičke in kako je ta ljubezen spremenila njegovo življenje. Nikar ne zamudite. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik Marko Golja. Produkcija 2023.
Juli Zeh, rojena leta 1974 V Bonnu, je nemška pravnica in politično angažirana pisateljica. Bralce je navdušila že s svojim prvim romanom Orli in angeli, ki je poleg romana Sla po igri in literarnega potopisa Tišina je hrup: potovanje po Bosni preveden tudi v slovenščino. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim je leta 2013 prejela nagrado Thomasa Manna, leta 2019 pa nagrado Heinricha Bölla. Po izjemno priljubljenem družbenokritičnem romanu o vasi Unterleuten (2016) je leta 2021 izšel še njen drugi roman o podeželju z naslovom Über Menschen (O ljudeh), v katerem se glavna junakinja Dora v drugi polovici leta 2020 umakne na nemško podeželje, stran od svojega življenjskega sopotnika, ki je postal najprej strasten zagovornik Petkov za prihodnost, z začetkom pandemije pa prerok zatona sveta. Avtorica knjige nas z večkrat filmsko scenarističnimi prijemi in veliko humorja popelje v svet nemške podeželske stvarnosti in njenih predsodkov, ob katerih mora svojo politično vzvišenost zrahljati tudi Dora. Zgodba, ki jo je ustvarila Juli Zeh, je hkrati eno prvih ogledal vzgibov, ki jih je v nas sprožila pandemija. Pogosto so zaviti v ironijo in humor in vendar zreli za bralčev osebni obračun z njimi. Prevod Ana Grmek, interpret Urban Kuntarič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek, leto nastanka 2023.
19. februarja letos mineva 100 let od smrti Ivana Tavčarja, prav zato je slovenska vlada na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Tavčarjevo. Ta sicer uspešni pravnik, tudi politik, saj je bil med drugim župan Ljubljane, je začel svojo literarno pot z objavami v šolskih glasilih, z leti pa je svoje pisanje izmojstril in postal eden pomembnejših predstavnikov slovenskega realizma. V kanon se je vtisnil predvsem z romanom Visoška kronika in povestjo Cvetje v jeseni, ki jo je v gibljive podobe nepozabno prenesel Matjaž Klopčič. Tavčar je avtor številnih novel, črtic in povesti, v katerih je fabulo gradil okoli vsakdanjika kmečkega prebivalstva. Tak primer je tudi črtica Kobiljekar. Tavčar jo je objavil v zbirki kratke proze Med gorami, v njej pa opisal propad premožnega kmeta Naceta Kobiljekarja, ki ga je usoda kaznovala zaradi pretiranega ponosa in pohlepa. Interpret Primož Pirnat. Leto nastanka 2010.
Patricia Frances Grace (1937) je maorska pisateljica romanov, kratkih zgodb, zgodb za otroke in neleposlovnih del. Pisati je začela že v mlajših letih, ko je delala še kot učiteljica, pozneje pa se je popolnoma zavezala pisateljevanju. Bila je prva maorska pisateljica, ki je izdala zbirko zgodb; zbirka je izšla leta 1975 in ima naslov Waiariki (v prevodu ‘Gejzir’ ali pa ‘Termalni vrelec’), prvi roman, Mutuwhenua: The Moon Sleeps (Mutuwhenua: Luna spi) pa je izšel leta 1978. Tokrat jo v slovenščini spoznavamo prvič. Izbrali smo odlomek iz njenega tretjega romana Sestrične, ki je izšel leta 1992. To je pripoved o treh sestričnah, ki jim sledimo v različnih obdobjih njihovih življenj. Patricio Grace zanimajo družinske zgodbe, povezanost med generacijami, še posebej so v ospredju, kot namiguje že naslov, ženske. Odlomek je iz prvega dela, ki nosi naslov “Mata”. Prevod Leonora Flis. interpretka Ivana Percan Kodarin, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Lani decembra se je poslovil dr. Lado Kralj, dramaturg, dolgoletni predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, prevajalec, urednik, od leta 2010 pa tudi pisatelj. Prav tega leta je prejel nagrado za svoj prvenec - zbirko kratke proze Kosec koso brusi. Štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa svoj zadnji roman Ne bom se več drsal na bajerju. Zgodba se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času od italiijanske okupacije pa do petdesetih let. Pripovedovalec Ivan Knez, vosovski kurir in pozneje partizan, stanuje blizu znamenitega gradu Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Razvije se ljubezen med Ivanom in gojenko Evo Verdonik, a čas tej ljubezni ni naklonjen, čeprav imata vsak svojega zaščitnika, on prekaljenega vosovca in likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Italijanski okupatorji preganjajo Slovence in številne kruto pobijejo. V Ljubljanski provinci, obkroženi z bodečo žico, se kopičijo trupla, vendar to težavo reši iznajdljivi poročnik Tartaglia. Urednica knjige, ki je izšla pri založbi Beletrina, Špela Pavlič, je ob knjigi še zapisala, da Lado Kralj "z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično". Interpret Branko Jordan, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Kanadski pisatelj Robertson Davies je živel med letoma 1913 in 1995 in velja za nekakšnega očaka kanadske literature. Njegov opus je zelo obsežen. Napisal je več trilogij, v katerih se je temeljito poglobil v kanadsko zgodovino in posebnosti tamkajšnjih krajev in ljudi. V romanu Umorjeni in duhovi na sprehodu iz leta 1991 zgodbo pripoveduje novinar Connor Gilmartin, ki ga umori ženin ljubimec, nato pa nekako post festum obišče torontski filmski festival, na njem pa se pred njim odvrti panorama filmov o njegovi lastni družinski preteklosti in prelomnih dogodkih osamosvojitve ameriških držav izpod britanske vladavine. Odlomek opisuje njegovo prababico Anno, premožno gospo, vdovo britanskega častnika, ki s svojimi tremi otroki v kanuju emigrira v Kanado. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Redaktorica Staša Grahek. Leto nastanka je 2023.
Živimo v nenehnem strahu pred negotovo prihodnostjo, in kadar se počutimo ogrožene, hočemo poskrbeti predvsem sami zase, je osnovna misel, iz katere izhaja Blaž Kutin v romanu z naslovom Kenozoik, ki bo v prvi polovici leta 2023 izšel pri založbi Goga. Ta občutek egoizma je navdih za zgodbo o spopadanju s psihološkimi motnjami, fobijami, z avtoimunskimi boleznimi in iskanju rešitev v knjigah za samopomoč. Kutinova pripoved pod pretvezo trilerja z obilico humorja in pronicljivosti analizira sodobno stanje duha. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra David Lap in Rok Fiamengo, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
