Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izbrana proza

363 epizod

363 epizod


Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.


18. 05. 2024

Julia Schoch: Ljubezenski par stoletja

Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju. Prevod Ana Grmek, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


11. 05. 2024

Sjón: S trepetavimi solzami

Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.


04. 05. 2024

Michel de Montaigne: Iz Esejev

Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne. Prevajalec Branko Madžarevič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


27. 04. 2024

Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


20. 04. 2024

Izbrana proza

Ameriški pisatelj Bernard Malamud (1914-1986) je napisal kar nekaj romanov (precej jih je prevedenih v slovenščino, tako Dubinova življenja, Pomočnik, Novo življenje) in precej psihološko pretanjenih kratkih zgodb (na izbor njegovih kratkih zgodb še čakamo). Eno izmed Malamudovih kratkih zgodb z naslovom Poletno branje o branju, nebranju in branju lahko slišite v Izbrani prozi ob pisateljevi 130. obletnci rojstva. Interpret Boris Juh, režiserka Irena Glonar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor prevoda in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2004.


13. 04. 2024

Dörte Hansen: Opoldne

Nemška lingvistka, novinarka in pisateljica Dörte Hansen (roj. l. 1964) je odraščala v Severni Friziji, njen materni jezik pa je nizka nemščina. V svojem drugem romanu iz leta 2018 z naslovom Opoldne (Mittagsstunde) tematizira življenje v izmišljeni severnofrizijski vasi Brinkebüll. Na tem območju so bile ure od dvanajste do druge nekdaj svete, kmetje, ki so zarana pomolzli krave, so si po kosilu privoščili počitek. Tako je tudi pri Elli in Sönkeju Feddersenu, ki imata gostilno in hčerko Marret, ki živi v svojem svetu za stekleno steno. Ko v šestdesetih letih v vas pridejo geodeti, za njimi ostanejo načrti za komasacijo in noseča Marret. Roman, ki posejan z dialogi v nizki nemščini neprizanesljivo opisuje izginjajoči kmečki svet in zapleteni preplet človeških usod v njem, je postal uspešnica, avtorica pa je zanj prejela tudi več književnih nagrad. Prevod: Ana Grmek, interpretacija: Vesna Jevnikar, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden, režija: Špela Kravogel. Redakcija: Staša Grahek. Posneto leta 2024.


06. 04. 2024

Pia Prezelj: Težka voda

Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka: 2024.


30. 03. 2024

Irene Solà: Pojem in gora pleše

Poetična pripoved o prvinski pokrajini in prvinskem človeku ter o povezanosti vsega z vsem. O neskončni moči narave, ki se ne meni za dobro in hudo, o mitskosti prostora in mimogrede še o čaru pripovedovanja. In pesnjenja. Prevajalka Veronika Rot, igralka Mojka Končar. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: Saška Rakef Knjigo je izdalo KUD Sodobnost Internatinonal. Produkcija: marec 2024.


23. 03. 2024

Kobo Abe: Ženska s peščin

Japonski pisatelj Kobo Abe se je rodil 7. marca 1924 v Tokiu, umrl je 22. januarja 1993 prav tako v Tokiu. Pisal je romane, eseje, družbenokritične sestavke in tudi drame. Ob okrogli obletnici Kobejevega rojstva smo izbrali odlomek romana z naslovom Ženska s peščin v prevodu Jasne M. Hrvatin, ki je nastal po angleški različici romana. Kobo ga je napisal leta 1962, v njem pa opisuje nenavadno usodo dvaintridesetletnega učitelja, ki išče in zbira redke žuželke. Tako pride tudi v obmorski kraj, znan po sipinah mivke, ki zasipava hiše in cele vasi. Ker zamudi zadnji avtobus, mu starec najde prenočišče v hiši na dnu jame in z mivko krog in krog. V njej živi ženska, moški pa se znajde v pasti. Prevajalka Jasna M. Hrvatin, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


16. 03. 2024

Anja Mugerli: Plagiat

Anja Mugerli, uveljavljena slovenska pisateljica, je za svoja dela prejela več nagrad in nominacij, med njimi evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto (obe za kratkoprozno zbirko Čebelja družina), njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin pa je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik. Izbrani odlomek je iz daljše novele z naslovom Plagiat; objavljena bo v avtoričini novi knjigi kratkih pripovedi, ki jeseni izide pri založbi Miš. V zgodbah iz zbirke nastopajo ženske, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba: od stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere … do veliko manj oprijemljivih stvari, kot sta mladost in podoba, ki jo imamo o sebi in drugih. Interpretka je Ajda Pirtovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija leta 2024.


02. 03. 2024

Ralph Ellison: Nevidni človek

Uvod v roman, ki je s svojo energijo in brezkompromisnostjo pomembno vplival na emancipacijo Afroameričanov in za katerega je avtor leta 1953 prejel ameriško nacionalno nagrado za leposlovje. . Prevajalec: Branko Gradišnik, igralec Matej Recer, glasbena opremljevalka Tina Ogrin mojstra zvoka: Miha Jaramaž in Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Produkcija: 2014


24. 02. 2024

Nele Pollatschek: Majhne težave

V Vzhodnem Berlinu rojena pisateljica, avtorica podkastov in kolumnistka Nele Pollatschek (1988) velja za eno najzanimivejših literarnih imen svoje generacije. Leta 2016 je izšel njen prvi roman Nesreča drugih (Das Unglück anderer Leute), zanj je prejela kar dve književni nagradi. Sledila mu je zbirka spominov na Anglijo iz študijskih let z naslovom Dragi Oxbridge: ljubezensko pismo Angliji (Dear Oxbridge. Liebesbrief an England). Avtoričin tretji roman z naslovom Majhne težave (Kleine Probleme) je bridko komična pripoved o tem, kako težko je preprečiti, da bi življenje vedno znova odlagali na pozneje, in da so pogosto prav drobne težave našega vsakdanjika tiste, ki nas priženejo na rob blaznosti. Bliža se 31. december in 49-letni Lars si želi z novim letom obrniti nov list. Domači so zdoma, en teden bo vendar dovolj, da postori vse, čemur se že dolgo izogiba. Toda čas teče in ostane mu le še en dan. Na njegovem seznamu je trinajst opravil, tretje izmed njih je čiščenje. Prevod Ana Grmek, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


17. 02. 2024

Stefan Zweig: Nevidna zbirka

Nemški pisatelj Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno "Anekdota iz časa nemške inflacije", objavil leta 1927. V njej opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z neopaznim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem in ki je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza dvajsetih let 20. stoletja in njena posledica, inflacija, pa tudi zbiratelja in njegove družine nista obšli. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža: Blaž Kumše, režija: Jože Valentič, redakcija: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2020.


10. 02. 2024

Šehan Karunatilaka: Sedem lun Maalija Almeide

Dogajanje v z Bookerjem nagrajenem romanu, ki je virtuozno napisan v drugi osebi ednine, poteka na ozadju dolgoletne državljanske vojne na Šrilanki in opisuje izzive in etične dileme vojnega fotografa Maalija Almeide, ki naj bi razrešil svoj skrivnostni umor. Pluje po posmrtnem življenju in se spopada s svojo burno preteklostjo, delom, odnosi in smrtjo leta 1989, ko so tamilski tigri, vojska, indijske mirovne sile, teroristi in državni vodi smrti množično pobijali drug drugega. Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel "kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje." Prevajalka Tina Mahkota, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.


03. 02. 2024

Lidija Dimkovska: EMŠO

EMŠO je roman o odtujenosti in o izgubi bližnjih, doma zaradi geopolitičnih in osebnih razlogov v določenem času in prostoru. Zgodba romana je psihološka in geopolitična, v njej se prepletata resničnost in njena distopična projekcija. Glavni lik romana je dekle, ki išče svojo identiteto v disfunkcionalni družini ter identiteto svojega očeta – begunca, ki je bil zaradi turškega vdora na Ciper prisiljen zapustiti svoj dom, obenem pa ga je zaznamoval družinski spor, o katerem vztrajno molči in ki vse člane družine pogreza v odtujenost. Roman v prevodu Aleša Mustarja izide leta 2024 pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. Prevajalec: Aleš Mustar, avtorica scenarija: Lidija Dimkovska, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Primož Pirnat, Nina Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


27. 01. 2024

Nicol Hochholzerová: Te sobe se ne da pojesti

Nicol Hochholzerová je slovaška pisateljica in likovnica, rojena leta 1999. Študirala je grafiko na Akademiji umetnosti v Banski Bistrici. Za svoje kratke zgodbe je bila večkrat nagrajena. Leta 2021, pri 22 letih, je pri osrednji slovaški založbi izvirne proze KK Bagala izdala svoj prvenec, novelo Te sobe se ne da pojesti, v katerem ji je občutljivo, grobo snov uspelo združiti s prefinjenim slogom in močnim podobjem. Komorno delo z 12-letno protagonistko Terezo in štirideset let starejšim učiteljem je razburkalo slovaško kulturno srenjo in sprožilo razpravo o tabuizaciji spolnega nasilja. Z njim se je Hochholzerová leta 2022 uvrstila v finalno peterico osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, znašla pa se je tudi med peterico finalnih knjig za nagrado gimnazijcev. Knjiga je dosegla tudi takojšen mednarodni uspeh, v letu in pol je izšla v štirih jezikih, napovedujejo prevode v še deset drugih. Na Slovaškem in Češkem so novelo dramatizirali, po njej bodo posneli tudi film. Prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2024.


20. 01. 2024

Vitomil Zupan: Levitan

Če si kateri slovenski pisatelj 20. stoletja zasluži oznako "takih ne delajo več", je to Vitomil Zupan. Boksar, partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, radijski bralec, scenarist, pisec radijskih iger, esejist, prevajalec in bonvivant je v življenju dobival in zadajal udarce. Po drugi svetovni vojni je bil več let zaprt, vendar je leta pozneje pokazal, kaj pomeni biti pisatelj. O svojih izkušnjah in doživljanju sveta je namreč napisal vrsto odličnih in uspešnih knjig (med drugim Potovanje na konec pomladi, Menuet za kitaro: na petindvajset strelov in Levitan). Dolgo je bil družbeno in državno izobčen, toda ko je začel objavljati, ko je lahko objavljal, je spremenil slovensko književnost. Tudi z romanom Levitan. Dokončal ga je že leta 1972, vendar je moral (avtobiografski) roman o povojnem zaporniku čakati deset let, preden je leta 1982 končno izšel pri Cankarjevi založbi. Ob 110. obletnici Zupanovega rojstva (rodil se je 18. januarja 1914 v Ljubljani) smo v oddajo Izbrana proza uvrstili prvo poglavje iz omenjenega romana (vsaj za okus, nadaljevanje je namreč še bolj izzivalno). Avtor literarnega dela Vitomil Zupan, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


13. 01. 2024

Tone Partljič: Pisatelj in gad

Tone Partljič je rojeni pripovedovalec. Ta občutek za pripovedovanje je lepo izrazil tudi leta 2017 z novelistično zbirko Ljudje iz Maribora (Beletrina), tudi z novelo Pisatelj in gad. Partljičeva novela je poklon slovenskemu pisatelju in komunistu, avtorju odličnih zgodovinskih romanov, kratkih pripovedi in potopisov. Pisatelj v odlomku iz novele Pisatelj in gad dosledno izpušča ime literarnega junaka, vendar je vedel, da ga bodo bralke in bralci prepoznali. Prepoznali ga boste tudi poslušalke in poslušalci oddaje Izbrana proza. Režiser Jože Valentič, interpret Tone Gogala, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2018.


06. 01. 2024

Katarina Marinčič: Ženska s srebrnim očesom

Roman Ženska s srebrnim očesom je napisala Katarina Marinčič, pisateljica, profesorica za francosko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, prevajalka. Je avtorica petih romanov in knjige kratkih zgodb z naslovom O treh, zanjo je dobila Dnevnikovo nagrado, za roman Prikrita harmonija leta 2002 pa kresnika. Tudi roman Ženska s srebrnim očesom je bil med finalisti za lanskega kresnika. V središče postavlja Emila, moškega zgodnjih petdesetih let, poročenega moža in očeta, pisatelja in kolesarja, ki pride s kolesom na prelaz, kjer ga zadrži nepričakovan dogodek. Izbrali smo prav del besedila, ki govori o tem, najbolj dramatičnem zasuku, iz katerega še marsikaj sledi. Igralec Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserja Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.


30. 12. 2023

Milan Kundera: Istovetnost

Milan Kundera se je rodil leta 1929 v takratni Češkoslovaški, od leta 1975 pa je živel v Franciji, kjer je letos v 95. letu tudi umrl. Istovetnost je drugi Kunderov roman, ki ga je napisal v francoščini. Napisal ga je leta 1998, v slovenščino pa ga je prevedel Jaroslav Skrušny. V središču je ljubezenska zgodba med Chantal in Jean-Marcom in filozofsko vprašanje, do kolikšne mere smo v svojem bivanju soodvisni od odnosov z drugimi. Zgodbo pripovedujeta oba protagonista in kot je značilno za Kundorovo ustvarjanje, se tudi v Istovetnosti proti koncu realizem vedno bolj preveša v območje nerealističnega in domišljije. Prevod Jaroslav Skrušny, interpretacija Gaber Trseglav, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2023.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt