Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.
Lani decembra se je poslovil dr. Lado Kralj, dramaturg, dolgoletni predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, prevajalec, urednik, od leta 2010 pa tudi pisatelj. Prav tega leta je prejel nagrado za svoj prvenec - zbirko kratke proze Kosec koso brusi. Štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa svoj zadnji roman Ne bom se več drsal na bajerju. Zgodba se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času od italiijanske okupacije pa do petdesetih let. Pripovedovalec Ivan Knez, vosovski kurir in pozneje partizan, stanuje blizu znamenitega gradu Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Razvije se ljubezen med Ivanom in gojenko Evo Verdonik, a čas tej ljubezni ni naklonjen, čeprav imata vsak svojega zaščitnika, on prekaljenega vosovca in likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Italijanski okupatorji preganjajo Slovence in številne kruto pobijejo. V Ljubljanski provinci, obkroženi z bodečo žico, se kopičijo trupla, vendar to težavo reši iznajdljivi poročnik Tartaglia. Urednica knjige, ki je izšla pri založbi Beletrina, Špela Pavlič, je ob knjigi še zapisala, da Lado Kralj "z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično". Interpret Branko Jordan, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Kanadski pisatelj Robertson Davies je živel med letoma 1913 in 1995 in velja za nekakšnega očaka kanadske literature. Njegov opus je zelo obsežen. Napisal je več trilogij, v katerih se je temeljito poglobil v kanadsko zgodovino in posebnosti tamkajšnjih krajev in ljudi. V romanu Umorjeni in duhovi na sprehodu iz leta 1991 zgodbo pripoveduje novinar Connor Gilmartin, ki ga umori ženin ljubimec, nato pa nekako post festum obišče torontski filmski festival, na njem pa se pred njim odvrti panorama filmov o njegovi lastni družinski preteklosti in prelomnih dogodkih osamosvojitve ameriških držav izpod britanske vladavine. Odlomek opisuje njegovo prababico Anno, premožno gospo, vdovo britanskega častnika, ki s svojimi tremi otroki v kanuju emigrira v Kanado. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Redaktorica Staša Grahek. Leto nastanka je 2023.
Živimo v nenehnem strahu pred negotovo prihodnostjo, in kadar se počutimo ogrožene, hočemo poskrbeti predvsem sami zase, je osnovna misel, iz katere izhaja Blaž Kutin v romanu z naslovom Kenozoik, ki bo v prvi polovici leta 2023 izšel pri založbi Goga. Ta občutek egoizma je navdih za zgodbo o spopadanju s psihološkimi motnjami, fobijami, z avtoimunskimi boleznimi in iskanju rešitev v knjigah za samopomoč. Kutinova pripoved pod pretvezo trilerja z obilico humorja in pronicljivosti analizira sodobno stanje duha. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra David Lap in Rok Fiamengo, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
V Izbrani prozi lahko slišite uvodni del iz romana Internat ukrajinskega pisatelja, pesnika, esejista in prevajalca Serhija Žadana, odlomek o doživljanju vojne v Donbasu. Poslovenila sta ga Janja Vollmaier Lubej in Primož Lubej. Interpretka Sabina Kogovšek, režija Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Francoski pisatelj Pierre Drieu La Rochelle se je rodil v Parizu, kjer je tudi umrl, 3. januarja pred 130 leti. Bil je tragična pojava, saj se je boril na fronti v prvi svetovni vojni, se družil z nadrealisti in se z njimi razšel, med drugo vojno pa je simpatiziral z nacisti in ob koncu naredil samomor. \nOdlomek njegovega najboljšega romana z naslovom Izplamtevanje, prvega romana o mamilih, v prevodu Tanje Lesničar Pučko pripoveduje o treh poslednjih dneh narkomana Alaina. Prikazuje junakove muke in strahove, predvsem pa nemoč pred drogo, ki ga uničuje. Izbrani odlomek sicer zbuja upanje, da bo Alaina odrešilo pisanje, se pravi moč ustvarjanja, vendar ga neizogibno čaka tragičen konec.\n\nRežiserka Špela Kravogel, \nigralec Primož Pirnat, \nglasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, \nmojstrica zvoka Sonja Strenar, \nurednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. \nProdukcija 2023.
1984 – distopični roman britanskega pisatelja Georga Orwella, ki je izšel leta 1949 – pripoveduje zgodbo Winstona Smitha, uslužbenca v dokumentaciji ministrstva resnice; naloga ministrstva so državni nadzor, ponarejanje zgodovine terpregon individualnosti in neodvisnega mišljenja. V izbranem odlomku Winston bere prepovedano knjigo Emmanuela Goldsteina, ki naj bi bil vodja disidentske Bratovščine, o kateri nihče ne ve, ali res obstaja.Interpret je Gregor Zorc,režiserka Ana Krauthaker,glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,mojster zvoka Matjaž Miklič,urednik oddaje pa Matej Juh.Produkcija leta 2022.
Kratka zgodba oziroma bolj esej Božič na strehi sveta je nastal leta 1923, ko je štiriindvajsetletni Ernest Hemingway s prvo ženo Hadley Richardson, ki v besedilu tudi nastopa, živel v Parizu in delal kot tuj dopisnik za kanadski dnevni časopis Toronto Star.Hemingway je, preden se je popolnoma posvetil literaturi, kar nekaj let preživel v novinarskih vodah. Njegov novinarski slog pisanja se je pretapljal v literarnega, po katerem je pravzaprav zaslovel, in obratno, zatorej ni presenetljivo, da so se nekateri odlomki esejev in člankov iz časopisov, za katere je pisal, pozneje znašli v njegovih knjigah. V literaturi je obdržal tudi enostavno sintakso. Tako se vam njegovi literarni prispevki morda na trenutke zazdijo novinarski ali pa novinarski literarni. Pri Božiču na strehi sveta gre za to – mlademu Hemingwayju je vanj uspelo preliti ves božični čar in radost mladega človeka ob prazničnih potovanjih.Avtorica prevoda Lara Paukovič,interpret Matej Puc,režiserka Saška Rakef,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar,urednica oddaje Tina Kozin,leto produkcije 2022.
Britanska pisateljica in akademičarka Bernardine Evaristo je za roman Dekle, ženska, druga_i iz leta 2019 poleg vrste drugih odmevnih nagrad prejela nagrado booker skupaj z Margaret Atwood. Tako je postala prva temnopolta ženska, ki je prejela omenjeno nagrado. Bernardine Evaristo, borka za večjo inkluzivnost v literaturi in umetnostni sploh, je v središče romana, ki ga je v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek in za svoje delo prejela letošnjo Sovretovo nagrado, postavila 12 pretežno temnopoltih žensk – njihov starostni razpon zajema vse od najstnice do 93-letne gospe, njihova porekla, verska in kulturna ozadja so različna, so pripadnice različnih družbenih slojev in z različnimi spolnimi usmeritvami, in vendar so njihova življenja povezana. Prek zgodb teh žensk je pisateljica ustvarila prodoren, tudi humoren vpogled v sodobno britansko družbo.Prevajalka Katja Zakrajšek,interpretka Maja Sever,režiser Klemen Markovčič,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Urban Gruden,urednica oddaje Tesa Drev Juh.Produkcija 2022.
V zapuščini lani umrlega pisatelja in režiserja Marka Sosiča je ostalo več le revijalno objavljenih ali celo še nenatisnjenih zgodb, pred kratkim pa jih je založba Goga zbrala v knjigo Samotne ljubezni. Tudi zanje so značilni sočutje do malega človeka, poetična rahločutnost in toplina, v ospredju pa je boleč občutek osamljenosti.Urednik oddaje je Vlado Motnikar,režiser Klemen Markovčič,igralec Željko Hrs,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka pa Blaž Kumše.
Ivanka Hergold je bila doma iz Gradišča pri Slovenj Gradcu, študirala je v Zagrebu in Ljubljani. Najprej je poučevala v Krškem, leta 1972 se je preselila v Trst in poučevala na šolah s slovenskim učnim jezikom. Objavila je več zbirk novel in črtic in leta 1980 roman Nož in jabolko. Prav iz tega besedila smo izbrali poglavje za današnjo Izbrano prozo, iz katerega bo moč prepoznati njeno inovativno pisanje. Je namreč fragmentarni dnevniški zapis Herte Jamnik, je zapisovanje dogajanja v dnevu po urah – v toku zavesti protagonistke. Kot na nekakšnem narativnem nepretrganem filmskem traku se vrstijo dogodki, občutki, hrepenenja, veselja in žalosti, v katerih se lahko vsakdo prepozna.Režiserka Živa Bizovičar,igralka Lučka Počkaj,glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina mojster zvoka: Matjaž Mikličurednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2022
Literaturo Gregorja von Rezzorija (1914–1998) je usodno zaznamovala njegova specifična življenjska izkušnja: čeprav je v poznem obdobju živel v Italiji in pisal pretežno v nemščini, je ohranjal zvestobo poliglotskemu okolju svoje prve domovine na skrajnem vzhodnem koncu nekdanje Avstro-Ogrske monarhije – Bukovine, ki si jo danes delita Ukrajina in Romunija. Postal in ostal je kronist sveta, ki ga je 20. stoletje podedovalo od slavnih starih časov, za nas danes – in za večino evropskih družb po drugi svetovni vojni.Roman Spomini antisemita (1979) spada v klasiko evropske književnosti. V petih prepletenih zgodbah oziroma slikah razgrinja duhovne preobrazbe pripovedovalca skozi desetletja: pet usod skozi oči petih jazov enega in istega človeka, čigar pričevanje in doživljanje toplo-hladnega odnosa do Judov povezuje zaton velikih imperijev in moderni svet razvajenih povojnih generacij.Prevajalec: Aleš Učakar,režiser: Klemen Markovčič,interpret: Matej Puc,glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,mojster zvoka: Urban Gruden,urednica: Tina Kozin.Produkcija 2022.
Thomas Chatterton, rojen 20. novembra 1752 v Bristolu, velja za predhodnika angleške romantike, vendar je bil v svojem kratkem življenju - pri 17 letih je namreč naredil samomor - bolj ali manj neznan. Svoje psevdosrednjeveške pesmi je namreč objavljal pod imenom izmišljenega slavnega rojaka Thomasa Rowleyja, čigar listine naj bi našel v skrinjah bristolske katedrale. V slovenščino njegove pesmi niso prevedene, pač pa je Jaroslav Novak prevedel roman Ubogi Chatterton, v katerem je zgodbo čudaškega čudežnega mladeniča oživil nemški pisatelj Ernst Penzoldt.Prevajalec: Jaroslav Novak,urednik oddaje: Vlado Motnikar,režiser:Alen Jelen,interpret: Borut Veselko,glasbena opremljevalka: Sara Železnik,mojster zvoka: Nejc Zupančič.Produkcija 2012.
Pisateljica Helena Šuklje je že z zgodbo Senčna meja, s katero je uspešno sodelovala na natečaju za lastovko, dokazala, da je suverena pripovedovalka; to bo ponovno dokazala z zgodbo Dvanajst. Nikar ne zamudite.Interpretka Maja Sever,režiserk Klemen Markovčič,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Urban Gruden,urednik oddaje Marko Golja.Produkcija 2022.
Lou Drofenik je leta 1941 rojena malteško-avstralska avtorica, ki z možem slovenskega rodu živi v Avstraliji. Je prejemnica več nagrad: malteškega nacionalneg knjižnega sveta za roman V iskanju Carmen Caruana (In Search of Carmen Caruana), nagrajena je bila tudi za romana O žbicah in grenkih mandljih (Of Cloves and Bitter Almonds ) in Ljubljeni obsojenec (Beloved Convict).V romanu Mogočen hrast v Mali Gori opisuje vzpon fašizma v Evropi in množico življenjskih usod ljudi na mejnem območju Slovenije in Italije ter zatem Ljubljane, v ospredju pa je usoda 14-letne Ede, ki se mora po materini smrti iz zakotne vasi Mala Gora preseliti v Sveti Mihael, kraj na slovensko-italijanski meji. Od tam še mladoletna zbeži v Ljubljano in postane varuška pri dvojici intelektualcev, kmalu zatem pa Ljubljano okupirajo Italijani. V zgodovinskem pogledu je zgodba dobro raziskana, zlasti je zanimiv avtoričin pogled na medvojne konflikte v naših krajih. Med branjem nehote preverjamo, v kolikšni meri liki ter prikazi lokacij in dogodkov delujejo pristno, je še zapisala prevajalka Miriam Drev. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster David Lap,režija Živa Bizovičar.Urednica oddaje Staša Grahek.Leto nastanka 2022.
Avstrijski pisatelj Norbert Gstrein (1961) v romanu Die Englischen Jahre (Angleška leta) iz leta 1999 v svojevrstni biografski kriminalki virtuozno, tipaje razkriva življenjsko zgodbo avstrijskega pisatelja Gabriela Hirschfelderja, ki se je pred drugo svetovno vojno zaradi sovraštva do Judov zatekel v Veliko Britanijo; tam so ga pozneje internirali v taborišče za sovražne tujce na otoku Man. Njegovo zgodbo začne po več desetletjih po spletu naključij razkrivati mlada medicinska sestra z Dunaja. Njeno zanimanje vzbudita Hirschfelderjeva izginula biografija z naslovom Angleška leta in trditev, da je med internacijo ubil sojetnika.Norbert Gstrein je z uporabo različnih pripovednih perspektiv, pa tudi z neskladjem med natančno raziskanim zgodovinskim ozadjem in neoprijemljivimi sledmi posameznikove identitete ustvaril pripoved, ki sproža vprašanje o tem, kaj je pravzaprav naše resnično življenje in ali se je do njega mogoče dokopati.Prevod Ana Grmek,interpretacija Diana Kolenc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,tonski mojster David Lap,režiserka Živa Bizovičar.Redakcija Staša Grahek.Leto nastanka 2022.
Romaneskni junak v romanu Norma pisatelja, novinarja in urednika Marjana Žiberne je moški iz mesa in krvi. Po hudi bolezni se začne ponovno rekreirati, postopno pa se loti tudi resnejšega treninga. Pisatelj je tudi z romanom Norma, objavljenim leta 2015 v zbirki Bralec pri založbi Modrijan, dokazal, da odlično pozna področje športa in da ima posluh za dramatično, živo pripoved. Dan pred ljubljanskim maratonom vas vabimo k poslušanju odlomka iz romana.Režiserka Saška Rakef,interpret Blaž Šef,glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,mojstrica zvoka Sonja Strenar,mojster zvoka Matjaž Miklič,urednik oddaje Marko Golja.
Selja Ahava je oseminpetdesetletna finska pisateljica, dramaturginja in scenaristka. Na svoje pisanje je opozorila leta 2010 s prvim romanom z naslovom Dnevnik izgubljenega in zanj dobila nagrado časopisa Helsingin Sanomat. Stvari, ki padajo z neba je njen drugi roman. Zanj je Selja Ahava prejela nagrado Evropske unije za književnost. Z izjemno subtilnim pisanjem o smrti žene in mame majhne deklice je ustvarila nežno tkanje pripovedi, ki ni dramatično tragično, ampak tipaje izrisuje obrise čustev in doživljanj človeka v hudih preizkušnjah – včasih tudi z blagim in komaj prepoznavnim humorjem. Naj dodamo še, da je Selja Ahava pred petimi leti napisala roman z naslovom Preden moj mož izgine. V njem tematizira svojo zakonsko krizo, ko ji je mož povedal, da si je vedno želel biti ženska in se je začel pripravljati na operacijo za spremembo spola. Prevajalka Julija Potrč Šavli, igralka Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2022.
Ivo Andrić, ob katerem nikoli ne pozabimo omeniti, da je za zdaj edini s področja nekdanje Jugoslavije, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost, se je rodil 9. oktobra 1892, torej pred 130 leti. Pisatelj, ki najbolj slovi po delu Most na Drini, je leta 1945 izdal roman Travniška kronika: konzulski časi. Ob primeru mesta Travnik v začetku 19. stoletja pripoveduje o trkih med francoskim in avstrijskim konzulom, turškimi vezirji in krajevnim prebivalstvom. Maja Šučur je za časopis Dnevnik zapisala, da je Andrić »svojo ,epsko fresko' o soočenju kulturnih, političnih, verskih in intimnih nasprotij napisal kot poglobljeno psihološko analizo, in sicer z mislijo na slehernika, ki kljubuje silam zgodovine«. Interpret: Jurij Souček; prevajalec: Severin Šali; režiserka: Sonja Stopar; mojster zvoka: Staš Janež in redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1979.
Sarival Sosič se je v nekaj letih, odkar je izšel njegov leposlovni prvenec, roman Starec in jaz, dodobra zasidral na našem knjižnem prizorišču. Njegova pripovedna besedila odlikujejo izrazita ritmičnost, prepoznaven, zgoščen, liriziran jezik, ki se razrašča v prispodobe in simbole, razvejeni stavki in intenzivnost pripovedi. Izbrali smo dve avtorjevi kratki pripovedi iz zbirke, ki bo v kratkem izšla pri založbi Litera. Režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Vojko Kokot. Urednica oddaje Tina Kozin.
Slovenska pisateljica, prevajalka in literarna kritičarka Gabriela Babnik je svoj prvi roman Koža iz bombaža izdala leta 2007 in zanj prejela nagrado za najboljši prvenec. Sledili so romani V visoki travi, Sušna doba ter Intimo, pred kratkim pa je izšlo njeno najnovejše delo z naslovom Tišina, polna vetra. Avtorica za roman pravi, da je konglomerat realnosti in fikcije. V njem opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, plesalko in igralko Jeanne Duval. Skoraj vsi interpreti jo predstavljajo, kot da je uničila Baudelaira, ga zavirala pri ustvarjanju ter ga pahnila v odvisnost. Gabriela Babnik pa je v romanu želela povedati njeno stran zgodbe in ji posoditi glas. Interpretka Miranda Trnjanin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2022.
