Iskanje
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Oliver Sacks je bil britanski nevrolog in pisatelj. Rodil se je leta 1933 v Londonu, v šestdesetih letih je odšel v Združene države, kjer je preživel večino svoje kariere. Umrl je avgusta 2015 v New Yorku. Svoje izkušnje s posebno skupino nevroloških pacientov je popisal v knjigi Prebujanja, po kateri so posneli film. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih knjig, med njimi Mož, ki je imel ženo za klobuk, V pogonu: neko življenje, Noga, na katero se opreš in Dnevnik iz Oaxace. V današnji Izbrani prozi pa boste slišali tri eseje iz Sacksove knjige z naslovom Hvaležnost (Živo srebro, Moje življenje in Moj periodni sistem). Svoja razmišljanja je Oliver Sacks zapisal in zbral potem, ko je dobil diagnozo neozdravljive bolezni. Soočen s smrtjo je v esejih ubesedil veliko hvaležnost za življenje. Prevod Breda Biščak, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2025. Redakcija Staša Grahek.
27 min • 01. 11. 2025
Dido Sotiriou je avtorica več romanov, esejev in kratkih zgodb. Ukvarjala se je tudi z novinarstvom in aktivno sodelovala v ženskih političnih gibanjih na strani levice. Za književnost je prejela več pomembnih nagrad, med njimi leta 1989 posebno državno nagrado in leta 1990 veliko nagrado atenske akademije. Roman Okrvavljena zemlja je izšel leta 1962. Je kronika časa, pisana preprosto in ganljivo. Pripoveduje o zadnjih letih življenja Grkov v Mali Aziji, vse do njihovega dokončnega izkoreninjenja in emigriranja, ki je trajalo štirideset let. Tako imenovana maloazijska katastrofa pomeni enega najbolj tragičnih dogodkov v novejši grški zgodovini. Gre za vrsto dogodkov: od grško-turške vojne po koncu prve svetovne pa do poraza Grkov in končne izselitve grškega pravoslavnega prebivalstva iz Male Azije ter preselitve turškega muslimanskega prebivalstva iz Grčije v Turčijo leta 1922. Prevajalka je Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Kozin. Leto nastanka: 2025.
27 min • 25. 10. 2025
Nemški profesor prava, sodnik in pisatelj Bernhard Schlink (1944) je svetovno slavo dosegel leta 1995 z delno avtobiografskim romanom Bralec. Kariero pisatelja je začel šele v srednjih letih, v svojih delih pa se pogosto posveča krivdi druge generacije Nemcev za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. V slovenščino so poleg Bralca prevedeni njegovi romani Vrnitev domov, Konec tedna in Olga, zbirka kratkih zgodb Ljubezenski pobegi ter celo nekaj njegovih zgodnjih kriminalnih romanov. V delu iz leta 2023 z naslovom Pozna leta se je pisatelj, ki je lani dopolnil 80 let, posvetil vprašanjem, ki zaznamujejo starost. Šestinsedemdesetletni upokojeni pravnik Martin izve, da mu je zaradi raka ostalo le še nekaj mesecev življenja. Kako naj dostojanstveno sprejme, da se mu čas izteka, kaj lahko stori za svojega šestletnega sina in mlado ženo? Medtem ko se uči umirati, sinu napiše pismo o ljubezni, veri, umiranju in pravičnosti. Prevod Ana Grmek. Interoretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2025.
24 min • 18. 10. 2025
Prvenec v Glasgowu rojenega, sicer v New Yorku živečega Douglasa Stuarta z naslovom Shuggie Bain je leta 2020 prejel Bookerjevo nagrado, poleg nje britansko književno nagrado za najboljši prvenec ter britansko nagrado za knjigo leta. Glavni lik romana je Shuggie, najmlajši od treh otrok, ki odrašča v 80. letih v delavskem okolju poindustrijskega Glasgowa in se tudi zaradi svoje spolne usmeritve, nežnosti in rahločutnosti ne more dobro vključiti v okolje, katerega del je. Dobršen del zgodbe je osredotočen na Shuggiejevo mamo Agnes, ki vse bolj zapada v alkoholizem, in na tesno vez med njo in njenim najmlajšim sinom. Roman je poslovenila Jerca Kos. Interpretira Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
24 min • 11. 10. 2025
Pisatelj Mate Dolenc, rojen 5. oktobra pred osemdesetimi leti, je napisal nekaj čudovitih proznih del, v katerih je morje prizorišče in včasih tudi osrednji protagonist besedila. Ob njem pa bolj ali manj samoten potapljač, prevzet nad morskimi globinami in ribjim bogastvom. Vse to najdemo tudi v romanu Morje v času mrka, nekakšni jadranski različici romana Starec in morje. Za oddajo Izbrana proza smo izbrali dva odlomka iz romana. Igralec Jožef Ropoša, Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Jože Valentič, Urednika oddaje Vlado Motnikar in Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2018
38 min • 04. 10. 2025
Tik pred smrtjo je Stefanu Hertmansu ded podaril nekaj starih zvezkov. Dedovo življenje je bilo zaznamovano s siromašnim otroštvom v 19. stoletju, srhljivo izkušnjo prve svetovne vojne in veliko prezgodaj umrlo ljubeznijo. Preostanek življenja je vso svojo žalost pretvarjal v slike. Da bi se dokopal do prave resnice o njegovem življenju, je Stefan Hertmans spomine na deda združil s citati iz njegovih zvezkov, s tem pa ustvaril ganljivo pripoved ne le o življenju izjemnega človeka, ampak celotne generacije, o bogati flamski zgodovini, skritih strasteh in posledicah, ki jih lahko vojna pusti na duši občutljivega človeka. Prevajalka: Staša Pavlović; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Željko Hrs; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2014.
23 min • 27. 09. 2025
Metka Zupančič je doktorica francoske književnosti in flavtistka, poznavalka francoskega novega romana in nobelovca Clauda Simona. Poučevala je na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta dolgo pa na univerzah v Kanadi in Združenih državah Amerike. Objavila je tri avtorske monografije ter več knjig kot soavtorica in urednica, prevode in številne članke, eseje. Leta 2020 je izšla njena prva leposlovna knjiga s slovenskim naslovom Tisto neustavljivo v Franciji, čez tri leta pa tudi v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Zdaj ima Metka Zupančič pripravljeno novo knjigo z naslovom Perverzna predanost ali usode (ne)realne navezanosti. Gre za zbirko zgodb, ki jih je avtorica pisala na tujem v angleščini v prvih desetih letih po koncu prejšnjega tisočletja, zdaj jih je prevedla in dopolnila. Sama je zapisala, da so "zgodbe so nekakšen laboratorij, kjer se srečujejo izkušnje, upanja, pričakovanja in tudi neuresničljive sanje večinoma žensk … Največkrat se zgodbe navezujejo na skrite razsežnosti vzorcev, ki odločilno vplivajo na način, kako (predvsem) protagonistke z dopisovanjem na daljavo – morda celo na papirju ali pogosteje na elektronskem zaslonu – z veliko upanj in pričakovanj gradijo svoje virtualne, navidezne odnose v povsem drugačni (ne)realnosti." To je razbrati tudi iz zgodbe Najboljši prijateljici. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
16 min • 20. 09. 2025
Romanopisec in avtor številnih kratkih zgodb William Trevor se je rodil leta 1928 v Mitchelstownu na Irskem. Po diplomi iz zgodovine na Trinity Collegeu se je za nekaj časa posvetil kiparstvu in s psevdonimom Trevor Cox redno razstavljal v Dublinu. Sprva se je preživljal s poučevanjem zgodovine. Leta 1952 se je poročil in z ženo sta se dve leti pozneje preselila v Anglijo, kjer je pri reklamni agenciji delal kot pisec besedil. Prvi roman Pravila vedenja je objavil pri tridesetih, vendar je doživel zelo zadržan odmev pri kritikih. Šest let pozneje je prejel knjižno nagrado Hawthornden za roman Stari fantje. To ga je opogumilo in odtlej se je v celoti posvetil pisanju. Z družino se je preselil v angleški Devon, kjer je leta 2016 tudi umrl. Čeprav je večino življenja preživel v Angliji, je o sebi govoril, da je ostal "skoz in skoz Irec". Napisal je približno 15 romanov in prejel vrsto nagrad, vendar je najbolj znan po kratkih zgodbah, ki v marsičem spominjajo na Čehova. V oddaji Izbrana proza boste slišali zgodbo z naslovom Goljufanje pri kanasti, po kateri je avtor tudi naslovil zbirko kratkih zgodb iz leta 2007. Prevajalec Matej Juh, interpret Kristijan Muck, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer, režiser Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Staša Grahek.
28 min • 13. 09. 2025
Angleški pisatelj Graham Greene (1904–1991) je v romanu Konec afere (1951) opisal ljubezensko zgodbo, ki se dogaja v Londonu med drugo svetovno vojno in tik po njej, v njej pa preučuje obsesije, ljubosumje in drugo v odnosih med tremi osrednjimi liki: pisateljem Mauriceom Bendrixom, Sarah Miles in njenim možem, javnim uslužbencem Henryjem Milesom. Nekega večera leta 1944, med bombardiranjem Londona, Sarah nenadoma izgine iz njegovega življenja. Dve leti pozneje Maurice najame detektiva, da bi stvari, ki ga še vedno teži, prišel do dna. Po tem romanu sta bila posneta kar dva celovečerna filma, prvi že leta 1955, drugi pa precej pozneje, leta 1999. Objavljamo odlomek, ki obsega Sarine dnevniške zapiske. Prevajalka Ingrid Kovač Brus, interpreta Barbara Žefran in Aljoša Koltak, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2003.
23 min • 06. 09. 2025
Pisateljica in novinarka Ana Rozman, naša radijska kolegica, je leta 2008 objavila kratko zgodbo Hrib, rahločutno miniaturo o mladi mami in njenih stiskah. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Nina Skrbinšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2008.
17 min • 30. 08. 2025
Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Jules Romains se je rodil 26. avgusta 1885. Njegovo najbolj poznano delo je cikel romanov Ljudje dobre volje. To je bogata freska političnega, ekonomskega in družbenega življenja od začetka 20. stoletja do leta 1933. Zaradi tega literarnega dosežka v sedemindvajsetih knjigah je postal član francoske Akademije ter kandidat za Nobelovo nagrado za književnost. Leta 1957 je napisal roman Nenavadna ženska, ki je po tematiki drugačen od prejšnjih proznih del, saj se spogleduje s kriminalko: glavni junak Henri Chauverel odkrije, da druga očetova žena ni njegova mati, nezaupljiv pa postane tudi do njenih denarnih virov, ki ji omogočajo razsipno življenje. Raziskati hoče torej ozadje te nenavadne ženske. Roman je prevedla Zoja Močnik. Interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2025.
17 min • 23. 08. 2025
Nemški pripovednik in nobelovec Thomas Mann je umrl 12. avgusta pred sedemdesetimi leti. Leta 1901 je napisal roman Buddenbrookovi in zanj dobil Nobelovo nagrado, morda pa je še bolj poznan po romanu Čarobna gora iz leta 1924. Bil je izjemen stilist, pisal pa je pogosto o umetnikih. Leta 1903, star osemindvajset let, je v svoji drugi knjigi novel z naslovom Tristan objavil avtobiografsko obarvano novelo Tonio Kröger. Iz nje smo za današnjo oddajo izbrali odlomek, v katerem se naslovni junak vrne v rojstni kraj. Prevajalec Herbert Grün, igralec Kristijan Muck, mojster zvoka Staš Janež, režiserka Mara Černe, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija leta 1981.
21 min • 16. 08. 2025
Z eksplozijama atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju 6. in 9. avgusta 1945 se je druga svetovna vojna končala. V trenutku je umrlo približno 120.000 ljudi, za posledicami sevanja pa v naslednjih mesecih še več sto tisoč. Preživele žrtve se na Japonskem imenujejo hibakuše. Eden izmed njih je Sumitero Taniguči. Z njim se je 37 let po vojni sestal angleški pisatelj Peter Townsend, znan tudi po literariziranju resničnih zgodb, na primer o otroških žrtvah vojne ali o vietnamski deklici, ki je kot begunka preživela brodolom. Tanigučijevo pričevanje je prelil v roman Pismonoša iz Nagasakija in ta je leta 2020 v prevodu Ifigenije Simonovič izšel tudi v slovenščini. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Posneto leta 2020.
33 min • 09. 08. 2025
J. K. Rowling, avtorica ene najuspešnejših knjižnih serij sploh, serije o mladem čarovniku Harryju Potterju, je 31. julija praznovala 60 let. Leta 2012 je izdala svoj prvi roman za odrasle, že istega leta je izšel tudi v slovenskem prevodu Jolande Blokar in Nataše Müller. Nadomestne volitve so postavljene v angleško mestece Pagford, v katerem po nenadni smrti svétnika Barryja Fairbrotherja zavlada obsedno stanje. V svetu krajevne skupnosti zavlada boj za prazni stolček, s katerim pisateljica med drugim načne temi podkupovanj in političnih manevrov. Odlično prikaže tudi družbo, utemeljeno na razrednih razlikah. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
26 min • 02. 08. 2025
Francoski pisatelj André Maurois (1885-1967) je pisal romane, biografije in eseje. Danes je nekoliko pozabljen avtor, najbolj znan je po biografskih delih. Roman Obdobja v ljubezni (1923) je postavljen v dvajseta leta 20. stoletja; gre za opis dveh zakonov Philippa Marcenata. Medtem ko o prvi zvezi z Odile pripoveduje Philippe sam, o drugi po Philippovi smrti pripoveduje Isabelle, njegova druga žena. Philippe kot edinec odrašča v družini industrialcev iz Gandumasa, majhnega mesta v bližini Limogesa. Philippe v Italiji sreča Odile Malet, ki ga takoj prevzame s svojo eleganco in osupljivo lepoto. Po vrnitvi se Philippe kljub slabemu slovesu Maletovih z Odile poroči. Philippovi sorodniki pa nad zvezo niso navdušeni. Po poroki se Philippa kmalu poloti ljubosumje. Odile se od njega oddalji in ga zapusti. Philippov drugi zakon se začne kot ponovitev prvega, z razliko, da je zdaj Philippe tisti, ki je ljubljen; zdaj ob Philippovem življenjskem slogu njegovo mlado ženo Isabelle razjeda ljubosumje. Obdobja v ljubezni je pronicljiva študija medčloveških odnosov, ljubezni in ljubosumja. Prevod Filip Kalan, interpretacija Tina Resman, Gregor Zorc, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2025. Redakcija Staša Grahek.
29 min • 26. 07. 2025
Poljski pisatelj in dramatik Witold Gombrowicz je roman Trans-Atlantik začel pisati kot realistično pripoved o svojem prihodu v Argentino tik pred začetkom druge svetovne vojne. V nadaljevanju se ta prelije v fantastično groteskno zgodbo in se na koncu izteče v spontan izbruh smeha. Prevajalec Niko Jež, režiserka Elza Rituper, interpret Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, urednika oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc, produkcija 1998.
28 min • 19. 07. 2025
Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.
18 min • 12. 07. 2025
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
27 min • 05. 07. 2025
Miljenko Jergovič piše kot nobelovec. Lepo, zrelo, osupljivo, pogumno, prodorno, enkratno, izvirno, asketsko, čustveno, natančno, poetično, dramatično, ustvarjalno itn. Njegovo odličnost so že leta 2003 prepoznali pri Založbi Goga: urednik literarne zbirke Damijan Šinigoj je vanjo uvrstil izbor pisateljeve kratke proze, izbor z naslovom Mama Leone je poslovenila Teja Kleč, spremno besedo z naslovom Nostalgija in zmehčana bolečina je napisal pesnik in esejist Uroš Zupan. V omenjenem izboru je tudi kratka zgodba Nora kot Ibsenova, pisateljeva zgodba v najboljšem pomenu besede o obupu migranta in njegovi življenjski volji. Prevajalka Teja Kleč, interpret Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
16 min • 28. 06. 2025
Mirana Likar Bajželj se je v slabih dveh desetletjih, odkar je začela objavljati svoje leposlovje, uveljavila kot izvrstna pripovedovalka; zna se poigrati z različnimi pripovednimi perspektivami in tehnikami ter ima prefinjen posluh za graditev fabule, pa tudi slikanje posameznika, najpogosteje malega človeka. Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj in nominacij, njen prvenec je bil nominiran za nagrado fabula, njen drugi roman Pripovedovalec (Založba Goga, 2020) pa je bil v ožjem izboru za kresnika in Cankarjevo nagrado. Njena kratka zgodba Čevlji Mary Jones bo objavljena v avtoričini knjigi kratkih zgodb, ki bo izšla jeseni pri založbi Miš. Igralka je Miranda Trnjanin, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.
25 min • 21. 06. 2025
