Iskanje
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
22 min • 31. 01. 2026
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
23 min • 24. 01. 2026
Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.
20 min • 17. 01. 2026
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
32 min • 10. 01. 2026
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
24 min • 03. 01. 2026
Marguerite Yourcenar je odlična pisateljica. Spomnite se samo njenega romana Hadrijanovi spomini, virtuozno napisanega besedila o smislu, zgodovini in minevanju. Leta 2020 je v slovenščini izšla še ena pisateljičina mojstrovina, pripovedna zbirka Orientalske novele. Poslovenila jo je dolgoletna napovedovalka na Radiu Slovenija, scenaristka in še marsikaj Nadja Jarc. V Izbrani prozi lahko slišite njen prevod zgodbe Marguerite Yourcenar z naslovom Človek, ki je ljubil nereide, morda nekoliko skrivnostno zgodbo o neizmerni moči ljubezni. Avtorica literarnega dela Marguerite Yourcenar, prevajalka Nadja Jarc, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, lektorica Mojca Blažej Cirej, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
20 min • 27. 12. 2025
Dvoživke umirajo dvakrat je naslov knjige kratkih zgodb Zorana Kneževića, po rodu Vojvodinca, ki živi v Sloveniji že trideset let. Prišel je zaradi političnih razmer v Srbiji, kar je komentiral: "Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v svoji." Deset let pozneje je v slovenščini objavil prvenec Dvoživke umirajo dvakrat in zanj dobil nagrado na Slovenskem knjižnem sejmu. Naslov meri na usode priseljencev, ki niso nikjer doma oziroma imajo dom v različnih krajih, pa nikjer zares. Zdaj je Zoran Knežević, sicer kulturolog, zares doma v Sloveniji in njegove zgodbe se od tematike tujosti odmikajo v doživljanje sveta, kakršen se mu kaže ta trenutek, in v spominjanje. Taka je tudi zgodba Blues za črno ruto ali ko je Bog mojo babi tretjič poklical po imenu. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2025.
23 min • 20. 12. 2025
Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
24 min • 13. 12. 2025
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
16 min • 06. 12. 2025
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
18 min • 29. 11. 2025
Olga Tokarczuk je ena najbolj prepoznavnih poljskih avtoric, prejemnica Nobelove nagrade za književnost, mednarodne nagrade booker in drugih. Njen zadnji roman z naslovom Empuzij, prvi po prejemu Nobelove nagrade, je ob izidu pridobil oznako naravnozdravilske srhljivke. Pripoved se dogaja v zdravilišču Görbersdorf na začetku prejšnjega stoletja, v enem prvih specializiranih sanatorijev na svetu, v katerem so zdravili bolezni prsnega koša in grla. Študent Mieczysław Wojnicz iz Lvova, ki boleha za tuberkulozo, pride v zdravilišče v upanju, da jim bo tam uspelo zaustaviti razvoj njegove bolezni. V zdravilišču spozna druge bolnike in medtem ko z njimi razpravlja o velikih življenjskih vprašanjih, se postopoma razkrije, da so v kraju, v katerem bivajo, nenavadno pogoste skrivnostne smrti. Tudi v tem romanu, kot je pri avtorici pogosto, ima velik pomen narava; še posebno gobe. In čeprav v pripovedi ni veliko ženskih likov, je ton romana izrazito feminističen. Prevajalka je Jana Unuk, režiserka Špela Kravogel, interpret Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
28 min • 22. 11. 2025
14. novembra 1905 se je na Jesenicah rodil pesnik, pisatelj in dramatik Tone Čufar. Mlada leta je preživel predvsem kot pastir, ni se redno šolal, je pa veliko bral. Po prvi svetovni vojni se je izučil za mizarja. Vključil se je v delavsko gibanje in ustvarjalno deloval v kulturnih in prosvetnih društvih. Konec dvajsetih let je postal komunist, v tridesetih letih je bil novinar in urednik pri mariborskem Totem listu, jugoslovanske oblasti pa so ga preganjale zaradi sodelovanja v delavskem gibanju. Po začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti in v njej sodeloval predvsem na kulturnem in obveščevalnem področju. Leta 1942 so ga italijanske okupacijske oblasti izročile Nemcem, ti so ga med poskusom bega 11. avgusta 1942 ustrelili. Književnika, avtorja socialne drame Ščurki, se v Izbrani prozi spominjamo s kratko zgodbo Srečanje v revirju. Režiserka Mara Černe, interpret Jože Mraz, mojster zvoka Staš Janež uredniki oddaje France Vurnik (1980) in Marko Golja. Leto nastanka 1980.
19 min • 15. 11. 2025
Indijska pisateljica, esejistka in aktivistka Arundhati Roy (1961) je ena najbolj uveljavljenih sodobnih indijskih avtoric. Zaslovela je že s svojim v angleščini napisanim romanesknim prvencem Bog majhnih stvari (izšel je l. 1997, slovenski prevod l. 2000). V tem romanu, za katerega je avtorica leta 1998 prejela najuglednejšo britansko književno nagrado booker, se razgrnejo zgodba in doživetja dvojčkov Rahel in Esthappna, pa tudi dramatična usoda njune matere Ammu, osrednje ženske osebe romana. Arundhati Roy je dogajanje v romanu na eni strani postavila na jug Indije, v versko in politično ozadje konca šestdesetih let 20. stoletja, na drugi pa na poetični podlagi ubesedila medčloveške odnose, okolje in dogajanje. Ob tem roman nenehno prevevajo izjemen slog pisanja, čustvena toplina ter uvid v indijsko družbeno-politično stvarnost. Objavljamo začetni odlomek iz romana. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Nataša Keser, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2025.
28 min • 08. 11. 2025
Oliver Sacks je bil britanski nevrolog in pisatelj. Rodil se je leta 1933 v Londonu, v šestdesetih letih je odšel v Združene države, kjer je preživel večino svoje kariere. Umrl je avgusta 2015 v New Yorku. Svoje izkušnje s posebno skupino nevroloških pacientov je popisal v knjigi Prebujanja, po kateri so posneli film. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih knjig, med njimi Mož, ki je imel ženo za klobuk, V pogonu: neko življenje, Noga, na katero se opreš in Dnevnik iz Oaxace. V današnji Izbrani prozi pa boste slišali tri eseje iz Sacksove knjige z naslovom Hvaležnost (Živo srebro, Moje življenje in Moj periodni sistem). Svoja razmišljanja je Oliver Sacks zapisal in zbral potem, ko je dobil diagnozo neozdravljive bolezni. Soočen s smrtjo je v esejih ubesedil veliko hvaležnost za življenje. Prevod Breda Biščak, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2025. Redakcija Staša Grahek.
27 min • 01. 11. 2025
Dido Sotiriou je avtorica več romanov, esejev in kratkih zgodb. Ukvarjala se je tudi z novinarstvom in aktivno sodelovala v ženskih političnih gibanjih na strani levice. Za književnost je prejela več pomembnih nagrad, med njimi leta 1989 posebno državno nagrado in leta 1990 veliko nagrado atenske akademije. Roman Okrvavljena zemlja je izšel leta 1962. Je kronika časa, pisana preprosto in ganljivo. Pripoveduje o zadnjih letih življenja Grkov v Mali Aziji, vse do njihovega dokončnega izkoreninjenja in emigriranja, ki je trajalo štirideset let. Tako imenovana maloazijska katastrofa pomeni enega najbolj tragičnih dogodkov v novejši grški zgodovini. Gre za vrsto dogodkov: od grško-turške vojne po koncu prve svetovne pa do poraza Grkov in končne izselitve grškega pravoslavnega prebivalstva iz Male Azije ter preselitve turškega muslimanskega prebivalstva iz Grčije v Turčijo leta 1922. Prevajalka je Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Kozin. Leto nastanka: 2025.
27 min • 25. 10. 2025
Nemški profesor prava, sodnik in pisatelj Bernhard Schlink (1944) je svetovno slavo dosegel leta 1995 z delno avtobiografskim romanom Bralec. Kariero pisatelja je začel šele v srednjih letih, v svojih delih pa se pogosto posveča krivdi druge generacije Nemcev za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. V slovenščino so poleg Bralca prevedeni njegovi romani Vrnitev domov, Konec tedna in Olga, zbirka kratkih zgodb Ljubezenski pobegi ter celo nekaj njegovih zgodnjih kriminalnih romanov. V delu iz leta 2023 z naslovom Pozna leta se je pisatelj, ki je lani dopolnil 80 let, posvetil vprašanjem, ki zaznamujejo starost. Šestinsedemdesetletni upokojeni pravnik Martin izve, da mu je zaradi raka ostalo le še nekaj mesecev življenja. Kako naj dostojanstveno sprejme, da se mu čas izteka, kaj lahko stori za svojega šestletnega sina in mlado ženo? Medtem ko se uči umirati, sinu napiše pismo o ljubezni, veri, umiranju in pravičnosti. Prevod Ana Grmek. Interoretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2025.
24 min • 18. 10. 2025
Prvenec v Glasgowu rojenega, sicer v New Yorku živečega Douglasa Stuarta z naslovom Shuggie Bain je leta 2020 prejel Bookerjevo nagrado, poleg nje britansko književno nagrado za najboljši prvenec ter britansko nagrado za knjigo leta. Glavni lik romana je Shuggie, najmlajši od treh otrok, ki odrašča v 80. letih v delavskem okolju poindustrijskega Glasgowa in se tudi zaradi svoje spolne usmeritve, nežnosti in rahločutnosti ne more dobro vključiti v okolje, katerega del je. Dobršen del zgodbe je osredotočen na Shuggiejevo mamo Agnes, ki vse bolj zapada v alkoholizem, in na tesno vez med njo in njenim najmlajšim sinom. Roman je poslovenila Jerca Kos. Interpretira Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
24 min • 11. 10. 2025
Pisatelj Mate Dolenc, rojen 5. oktobra pred osemdesetimi leti, je napisal nekaj čudovitih proznih del, v katerih je morje prizorišče in včasih tudi osrednji protagonist besedila. Ob njem pa bolj ali manj samoten potapljač, prevzet nad morskimi globinami in ribjim bogastvom. Vse to najdemo tudi v romanu Morje v času mrka, nekakšni jadranski različici romana Starec in morje. Za oddajo Izbrana proza smo izbrali dva odlomka iz romana. Igralec Jožef Ropoša, Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Jože Valentič, Urednika oddaje Vlado Motnikar in Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2018
38 min • 04. 10. 2025
Tik pred smrtjo je Stefanu Hertmansu ded podaril nekaj starih zvezkov. Dedovo življenje je bilo zaznamovano s siromašnim otroštvom v 19. stoletju, srhljivo izkušnjo prve svetovne vojne in veliko prezgodaj umrlo ljubeznijo. Preostanek življenja je vso svojo žalost pretvarjal v slike. Da bi se dokopal do prave resnice o njegovem življenju, je Stefan Hertmans spomine na deda združil s citati iz njegovih zvezkov, s tem pa ustvaril ganljivo pripoved ne le o življenju izjemnega človeka, ampak celotne generacije, o bogati flamski zgodovini, skritih strasteh in posledicah, ki jih lahko vojna pusti na duši občutljivega človeka. Prevajalka: Staša Pavlović; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Željko Hrs; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2014.
23 min • 27. 09. 2025
Metka Zupančič je doktorica francoske književnosti in flavtistka, poznavalka francoskega novega romana in nobelovca Clauda Simona. Poučevala je na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta dolgo pa na univerzah v Kanadi in Združenih državah Amerike. Objavila je tri avtorske monografije ter več knjig kot soavtorica in urednica, prevode in številne članke, eseje. Leta 2020 je izšla njena prva leposlovna knjiga s slovenskim naslovom Tisto neustavljivo v Franciji, čez tri leta pa tudi v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Zdaj ima Metka Zupančič pripravljeno novo knjigo z naslovom Perverzna predanost ali usode (ne)realne navezanosti. Gre za zbirko zgodb, ki jih je avtorica pisala na tujem v angleščini v prvih desetih letih po koncu prejšnjega tisočletja, zdaj jih je prevedla in dopolnila. Sama je zapisala, da so "zgodbe so nekakšen laboratorij, kjer se srečujejo izkušnje, upanja, pričakovanja in tudi neuresničljive sanje večinoma žensk … Največkrat se zgodbe navezujejo na skrite razsežnosti vzorcev, ki odločilno vplivajo na način, kako (predvsem) protagonistke z dopisovanjem na daljavo – morda celo na papirju ali pogosteje na elektronskem zaslonu – z veliko upanj in pričakovanj gradijo svoje virtualne, navidezne odnose v povsem drugačni (ne)realnosti." To je razbrati tudi iz zgodbe Najboljši prijateljici. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
16 min • 20. 09. 2025
