Iskanje
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Poljski pisatelj in dramatik Witold Gombrowicz je roman Trans-Atlantik začel pisati kot realistično pripoved o svojem prihodu v Argentino tik pred začetkom druge svetovne vojne. V nadaljevanju se ta prelije v fantastično groteskno zgodbo in se na koncu izteče v spontan izbruh smeha. Prevajalec Niko Jež, režiserka Elza Rituper, interpret Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, urednika oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc, produkcija 1998.
28 min • 19. 07. 2025
Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.
18 min • 12. 07. 2025
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
27 min • 05. 07. 2025
Miljenko Jergovič piše kot nobelovec. Lepo, zrelo, osupljivo, pogumno, prodorno, enkratno, izvirno, asketsko, čustveno, natančno, poetično, dramatično, ustvarjalno itn. Njegovo odličnost so že leta 2003 prepoznali pri Založbi Goga: urednik literarne zbirke Damijan Šinigoj je vanjo uvrstil izbor pisateljeve kratke proze, izbor z naslovom Mama Leone je poslovenila Teja Kleč, spremno besedo z naslovom Nostalgija in zmehčana bolečina je napisal pesnik in esejist Uroš Zupan. V omenjenem izboru je tudi kratka zgodba Nora kot Ibsenova, pisateljeva zgodba v najboljšem pomenu besede o obupu migranta in njegovi življenjski volji. Prevajalka Teja Kleč, interpret Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
16 min • 28. 06. 2025
Mirana Likar Bajželj se je v slabih dveh desetletjih, odkar je začela objavljati svoje leposlovje, uveljavila kot izvrstna pripovedovalka; zna se poigrati z različnimi pripovednimi perspektivami in tehnikami ter ima prefinjen posluh za graditev fabule, pa tudi slikanje posameznika, najpogosteje malega človeka. Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj in nominacij, njen prvenec je bil nominiran za nagrado fabula, njen drugi roman Pripovedovalec (Založba Goga, 2020) pa je bil v ožjem izboru za kresnika in Cankarjevo nagrado. Njena kratka zgodba Čevlji Mary Jones bo objavljena v avtoričini knjigi kratkih zgodb, ki bo izšla jeseni pri založbi Miš. Igralka je Miranda Trnjanin, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.
25 min • 21. 06. 2025
Bojazen, da bi tehnologija nekoč prevladala nad človekom, ni od včeraj, prav tako ne strah pred razčlovečenjem družbe. Že leta 1909 ju je v distopični noveli Stroj se ustavi izrazil angleški pisatelj Edward Morgan Forster, avtor romanov Soba z razgledom, Howardov kot in Potovanje v Indijo. V noveli prikazuje visoko razvito civilizacijo, ki po neki neznani katastrofi v strahu pred zunanjim svetom živi globoko pod zemeljskim površjem. Slišali bomo zadnje poglavje novele. Prevajalka Ifigenija Simonović, igralec Rok Kravanja, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto junja 2025.
27 min • 14. 06. 2025
Táha Huséin (1889‒1973) je bil eden najpomembnejših egiptovskih pisateljev in intelektualcev. Čeprav je že v otroštvu izgubil vid, je pridobil doktorata na univerzi v Kairu in na Sorboni, poleg tega pa je bil vodilna osebnost arabskega literarnega modernizma in je bil kar enaindvajsetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Kot minister za izobraževanje je reformiral šolski sistem in zagovarjal pravico do izobrazbe za vse, tudi za ženske. Roman Dnevi, ki je izšel v treh delih v letih od 1929 do 1967, je Huseinova avtobiografija in njegovo najpomembnejše literarno delo. Poleg tega, da gre za pripoved o odraščanju v Egiptu na začetku 20. stoletja, je Huseinova trilogija tudi rahločuten opis kulturne, družbene in politične egiptovske krajine tistega obdobja. Roman je napisan v bogatem, tekočem, tu in tam ironičnem jeziku, prepredenem s čutnimi vtisi človeka, ki že od otroštva ne vidi. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
28 min • 31. 05. 2025
Adania Shibli, rojena leta 1974, je palestinska avtorica proze, dram in esejev. V slovenščini jo že poznamo po proznem delu Dotik. Za svoje pisanje je med drugim prejela nagrado za najboljšo mlado palestinsko avtorico. Leta 2009 je v Londonu doktorirala iz medijskih študijev in kulturologije, živi razpeta med Palestino in Berlinom, roman Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic, pa je njeno najodmevnejše delo doslej. Roman se začne poleti leta 1949, leto po dogodkih, ki jih poznamo pod imenom nakba. Izraelski vojaki v puščavi Negev napadejo in brutalno ubijejo skupino beduinov in palestinsko dekle. V romanu mlada ženska v Ramali po naključju izve za to dejanje iz preteklosti in mu želi priti do dna. Avtorica tako v romanu prepleta dve zgodbi, tisto iz leta 1949 in sodobno, s čimer izriše pretresljive podobe kolektivne in intimne travme Palestincev in Palestink. V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic. Prevajalka Barbara Skubic, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
20 min • 24. 05. 2025
Roman Popotovanje po moji sobi z letnico 1794 je napisal Francoz Xavier de Maistre (1763 – 1852). Bil je vojak, tudi slikar, ker pa se je v Torinu udeležil dvoboja, so ga obsodili na dvainštiridesetdnevno konfinacijo v sobi. Ta je postala kraj njegovega avtorefleksivnega in pisateljskega popotovanja v dvainštiridesetih poglavjih. Popotovanje po moji sobi je žanrska inovacija, duhovita popotna travestija, s katero Xavier de Maistre bralcu "sporoča, kakšen je namen njegovega pisanja: ne le, da si krajša čas pripora, temveč da do potankosti premisli svoj siceršnji vsakdan," zapiše prevajalec Primož Vitez v spremni besedi. Knjiga je imela izjemen uspeh med bralci in je postala del kanona francoske književnosti. Prevajalec romana je Primož Vitez, izšel je lani pri Mladinski knjigi. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
18 min • 17. 05. 2025
Nemška pisateljica in operna režiserka Jenny Erpenbeck se je rodila leta 1967 v Vzhodnem Berlinu. Ob porušitvi Berlinskega zidu je bila stara 22 let. Država, v kateri je odrasla, je izginila, konec hladne vojne je prinesel svobodo. "Svobode pa nismo dobili zastonj," je nekoč dejala pisateljica, "imela je svojo ceno in ta je bila vse moje dotedanje življenje." Vzhodni Berlin v poznih osemdesetih in na začetku devetdesetih je tudi prizorišče romana Kairos, poimenovanega po bogu srečnega trenutka. V njem se po naključnem srečanju v avtobusu odvija burna ljubezenska zgodba med študentko Katharino in precej starejšim in poročenim pisateljem Hansom. Sprva utopičen, srečen odnos se po Katharinini bežni zvezi z gledališkim kolegom sprevrže v grenak obračun, v katerem prizadeti in ljubosumni Hans postane pravični mučitelj. Katharini izroča kasete s svojimi obtožbami, ona mora nanje sistematično odgovarjati. Vzporedno z odnosom ljubezenskega para razpada tudi politični skelet Vzhodne Nemčije. Te pisateljica ne prikaže le kot životarjenje v paranoji, temveč kot možnost alternative v času, v katerem je to, česar ni uspelo marksizmu, storila kokakola. V času nacizma, piše, je nešteto pisateljev od Bertolta Brechta do Thomasa Manna zapustilo domovino, zdaj se dogaja nasprotno: domovina zapušča te, ki so v njej, in se ne morejo premakniti. Jenny Erpenbeck je za roman Kairos leta 2022 prejela nagrado Uweja Johnsona, leta 2024 pa tudi ugledno mednarodno nagrado booker. V slovenskem prevodu sta na voljo njena romana Ob koncu dni in Srečišče. Prevajalka Ana Grmek, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
29 min • 10. 05. 2025
Annie Ernaux (1940) je ena najbolj priznanih francoskih pisateljic, ki je za svoje delo leta 2022 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost. Izdala je več kot 20 knjig, njena dela pa so večinoma avtobiografska. Pripovedi vedno uvrsti v jasen družbeni kontekst, največkrat gre za francoska delavska okolja. Tudi knjiga Tri besedila, v kateri so zbrane pripovedi Mesto, Neka ženska in Sram, je avtobiografska. V njej se posveča svojemu odraščanju in življenju svojih staršev. Izbrali smo odlomek iz pripovedi Neka ženska, v kateri opisuje spomine na svojo pokojno mater. Prevajalka Suzana Koncut, interpretka Barbara Medvešček, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
27 min • 03. 05. 2025
Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec verjetno najceloviteje ubesedil izkušnjo bivanja Slovencev v 20. stoletju. To na samosvoj, ponekod vizionarski način ponazarjata že njegova predvojna spisa Narod (1939) ter Slovenci in politika (1940), objavljena v reviji Dejanje. V njiju Kocbek razmišlja o narodu na splošno, Slovencih in njihovem razumevanju svojega položaja. Besedili sta bili ponatisnjeni v knjigi Pred viharjem (izšli l. 1980 pri Slovenski matici). V njej so objavljeni tudi njegovi dnevniki, nastali med letoma 1938 in 1941. Interpret je Saša Tabaković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2020.
28 min • 26. 04. 2025
Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
23 min • 19. 04. 2025
Popotnik, ko prideš v Špa … je kratka zgodba, po kateri nosi naslov tudi celotna zbirka zgodb Heinricha Bölla, prvič izdana leta 1950 v Kölnu. Gre za nemško povojno literaturo, katere predstavnik je bil tudi Böll (1917–1985). Glavni in pravzaprav edini lik pretresljive prvoosebne pripovedi, v kateri spremljamo njegov notranji monolog, je brezimni hudo ranjeni nemški vojak iz druge svetovne vojne, ki se znajde v svoji nekdanji gimnaziji, zdaj spremenjeni v provizorični lazaret. Del stavka "Popotnik, ko prideš v Špa …" s šolske table v risalnici, napisan z njegovo pisavo, mu potrdi slutnje in domneve, da je dejansko v svoji gimnaziji, ki jo je zapustil komaj pred tremi meseci še kot dijak, vpoklican v vojno. Povzet je po verzih iz pesnitve antičnega pesnika Simonida s Keosa, ki časti smrt špartanskih vojakov. Stavek torej sploh ni služil urjenju lepopisa, pač pa pripravi mladeničev na vojno, kar je še kako aktualno tudi danes. Zgodbo je prevedla Helena Lenasi, ki pripravlja tudi prevod zbirke. Prevajalka Helena Lenasi, režiserka Saška Rakef, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
28 min • 12. 04. 2025
Tamara Štajner (1987, Novo mesto) je slovenska pesnica, pisateljica in glasbenica, doma in mednarodno nagrajena violistka, ki živi in ustvarja na Dunaju. Igra v številnih uglednih glasbenih skupinah. Leta 2022 je izdala svoj pesniški prvenec Schlupflöcher (Zatočišča) in leto dni pozneje romaneskni prvenec Raupenfell. Lani pa je za svoje besedilo Prostor za nazadovanje na 48. dnevih književnosti v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado kelag. Kratka zgodba Prostor za nazadovanje pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Ali kot se je izrazila ena izmed kritičark: "Gre za nagovor materi, ki ga ta ne sliši." Zgodbo spremljamo prek notranjega monologa hčerke, besedilo pa je prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu. Tamara Štajner piše v nemščini. Zgodbo Prostor za nazadovanje je prevedla Ajda Markelj v okviru Poletnega kolegija literarnega prevajanja Premuda 2024. Njena mentorica je bila Urška P. Černe, tutorka pa Natalija Milovanović. Prevajalka Ajda Markelj, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
32 min • 05. 04. 2025
Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
18 min • 29. 03. 2025
Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi. Interpret: Branko Jordan, prevajalka: Maja Žvokelj, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Posneto leta 2025.
20 min • 22. 03. 2025
Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja. Interpret je Zvone Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Produkcija leta 2005.
18 min • 15. 03. 2025
Kanadska pisateljica, pesnica, kritičarka in esejistka Margaret Atwood je ustvarila izjemen literarni opus. Njeno najbolj znano delo je distopični roman Deklina zgodba iz leta 1985. Morda manj znani, čeprav nič manj kakovostni sta njena poezija in kratka proza. Tokrat v Izbrani prozi predstavljamo njen roman Mačje oko, ki je izšel leta 1988. Protagonistka je slikarka Elaine Risley, ki se vrne v rojstni Toronto, kjer jo v pest zgrabi preteklost. Ko se v spominu vrača v otroštvo oziroma v leta odraščanja, okrutnosti in prijateljskih prevar, se je prisiljena soočiti s spominom na Cordelio, svojo najboljšo prijateljico, v resnici pa mučiteljico. Kot je še zapisala prevajalka odlomka Miriam Drev, gre za izjemen roman o igricah moči, ki se jih grejo odraščajoče deklice, s prelomnim dogodkom, ki zaradi svoje srhljivosti začasno potone v pozabo.V izbranem odlomku pa pripoveduje o bratu, njegovi smrti in odnosu z materjo. Prevod Miriam Drev, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, redakcija Staša Grahek. Produkcija 2025.
27 min • 08. 03. 2025
Z navdihom o navdihu. In o improvizaciji, o moči umetnosti, ki jo ob poslušanju koncerta džezovskega pianista Keitha Jarretta izpred petdesetih let vsakič znova začuti Anja Zag Golob. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, Igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: ANA KRAUTHAKER. Posneto februarja 2025.
25 min • 01. 03. 2025
