Iskanje
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
23 min • 19. 04. 2025
Popotnik, ko prideš v Špa … je kratka zgodba, po kateri nosi naslov tudi celotna zbirka zgodb Heinricha Bölla, prvič izdana leta 1950 v Kölnu. Gre za nemško povojno literaturo, katere predstavnik je bil tudi Böll (1917–1985). Glavni in pravzaprav edini lik pretresljive prvoosebne pripovedi, v kateri spremljamo njegov notranji monolog, je brezimni hudo ranjeni nemški vojak iz druge svetovne vojne, ki se znajde v svoji nekdanji gimnaziji, zdaj spremenjeni v provizorični lazaret. Del stavka "Popotnik, ko prideš v Špa …" s šolske table v risalnici, napisan z njegovo pisavo, mu potrdi slutnje in domneve, da je dejansko v svoji gimnaziji, ki jo je zapustil komaj pred tremi meseci še kot dijak, vpoklican v vojno. Povzet je po verzih iz pesnitve antičnega pesnika Simonida s Keosa, ki časti smrt špartanskih vojakov. Stavek torej sploh ni služil urjenju lepopisa, pač pa pripravi mladeničev na vojno, kar je še kako aktualno tudi danes. Zgodbo je prevedla Helena Lenasi, ki pripravlja tudi prevod zbirke. Prevajalka Helena Lenasi, režiserka Saška Rakef, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
28 min • 12. 04. 2025
Tamara Štajner (1987, Novo mesto) je slovenska pesnica, pisateljica in glasbenica, doma in mednarodno nagrajena violistka, ki živi in ustvarja na Dunaju. Igra v številnih uglednih glasbenih skupinah. Leta 2022 je izdala svoj pesniški prvenec Schlupflöcher (Zatočišča) in leto dni pozneje romaneskni prvenec Raupenfell. Lani pa je za svoje besedilo Prostor za nazadovanje na 48. dnevih književnosti v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado kelag. Kratka zgodba Prostor za nazadovanje pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Ali kot se je izrazila ena izmed kritičark: "Gre za nagovor materi, ki ga ta ne sliši." Zgodbo spremljamo prek notranjega monologa hčerke, besedilo pa je prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu. Tamara Štajner piše v nemščini. Zgodbo Prostor za nazadovanje je prevedla Ajda Markelj v okviru Poletnega kolegija literarnega prevajanja Premuda 2024. Njena mentorica je bila Urška P. Černe, tutorka pa Natalija Milovanović. Prevajalka Ajda Markelj, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
32 min • 05. 04. 2025
Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
18 min • 29. 03. 2025
Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi. Interpret: Branko Jordan, prevajalka: Maja Žvokelj, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Posneto leta 2025.
20 min • 22. 03. 2025
Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja. Interpret je Zvone Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Produkcija leta 2005.
18 min • 15. 03. 2025
Kanadska pisateljica, pesnica, kritičarka in esejistka Margaret Atwood je ustvarila izjemen literarni opus. Njeno najbolj znano delo je distopični roman Deklina zgodba iz leta 1985. Morda manj znani, čeprav nič manj kakovostni sta njena poezija in kratka proza. Tokrat v Izbrani prozi predstavljamo njen roman Mačje oko, ki je izšel leta 1988. Protagonistka je slikarka Elaine Risley, ki se vrne v rojstni Toronto, kjer jo v pest zgrabi preteklost. Ko se v spominu vrača v otroštvo oziroma v leta odraščanja, okrutnosti in prijateljskih prevar, se je prisiljena soočiti s spominom na Cordelio, svojo najboljšo prijateljico, v resnici pa mučiteljico. Kot je še zapisala prevajalka odlomka Miriam Drev, gre za izjemen roman o igricah moči, ki se jih grejo odraščajoče deklice, s prelomnim dogodkom, ki zaradi svoje srhljivosti začasno potone v pozabo.V izbranem odlomku pa pripoveduje o bratu, njegovi smrti in odnosu z materjo. Prevod Miriam Drev, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, redakcija Staša Grahek. Produkcija 2025.
27 min • 08. 03. 2025
Z navdihom o navdihu. In o improvizaciji, o moči umetnosti, ki jo ob poslušanju koncerta džezovskega pianista Keitha Jarretta izpred petdesetih let vsakič znova začuti Anja Zag Golob. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, Igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: ANA KRAUTHAKER. Posneto februarja 2025.
25 min • 01. 03. 2025
Hiša je naslov poglavja iz nastajajočega romana Sarivala Sosiča z naslovom Izpovedi erotomana. Zgodba romana temelji na izpovedi ostarelega umetnostnega zgodovinarja, ki pa se je poleg ukvarjanja z umetnostjo veliko več in temeljiteje ukvarjal s seksualnostjo, z njenim razumevanjem in doživljanjem. Ritmično, mestoma izrazito lirično pripoved, zaznamuje razdeljenost na poglavja, ki delujejo skoraj kot samostojne pripovedne celote, njihova posebnost pa je tudi, da so opremljena z didaskalijami. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
26 min • 22. 02. 2025
Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992. Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe. Interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2003.
22 min • 15. 02. 2025
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
34 min • 01. 02. 2025
V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz romana Arrowsmith ameriškega pisatelja in dramatika Sinclairja Lewisa. Rodil se je 7. februarja 1885 v ameriški zvezni državi Minnesota. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati med prvo svetovno vojno. Za omenjeni roman, ki govori o znanstveniku Martinu Arrowsmithu, je leta 1925 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1930 pa je kot prvi pravi Američan dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec: Denis Curk, interpret: Vojko Zidar, režiserka: Irena Glonar, tonska mojstrica: Gabrijela Čepič, urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1998.
21 min • 25. 01. 2025
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
21 min • 18. 01. 2025
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
20 min • 11. 01. 2025
Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti. Prevajalka Lucija Stupica, igralka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto decembra 2024.
30 min • 04. 01. 2025
Jakob J. Kenda je avtor in urednik številnih publikacij, od antologij do beril. Za številne časopise in revije piše o literaturi in filmu in predava. V javnosti je najbolj znan po svojih prevodih, predvsem Harryja Potterja, v zadnjem času pa tudi kot avtor nagrajenih uspešnic o Združenih državah in Sloveniji, tj. potopisnih romanov Apalaška pot in Transverzala. Letos pa se je lotil novega, Evropskega cikla potopisnih romanov, enako kot v prejšnjih primerih v smislu avtofikcije. Za Evropo, kot piše, je ob številnih sorodnostih značilna tolikšna raznovrstnost, da je ne bi mogel zajeti en sam roman ali ena sama pot. V prvem delu z naslovom Evropa: sever, severozahod se sprehodi po teh dveh predelih. Oba izrazito odsevata to značilnost Evrope, saj sta si kljub številnim podobnostim v več pogledih skrajno nasprotna: po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pot v izbranem odlomku se tokrat imenuje Pot po Skyju, ki si ga z domačinko Sorcho in Norvežanom Christianom vzamejo za uvod v pohod po severozahodu glavnega britanskega otoka. Interpret Matej Puc, režiserja Saška Rakef in Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
19 min • 28. 12. 2024
Petra Soukupová (1982) je ena najuspešnejših čeških avtoric. V slovenščino je do zdaj prevedenih pet njenih romanov, med temi tudi dva mladinska. V romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, spoznamo sodobno družino, ki živi v Pragi. Avtorica nam predstavi težave njenih članov – skrbi zaradi službe in šole, nezmožnost dobre komunikacije, soočanje s smrtjo družinskih članov. Pri tem ne izbere ene same pripovedne perspektive, ampak ves čas preskakuje med njimi. Izbrali smo poglavje z začetka romana z naslovom Kurja juha. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.
25 min • 21. 12. 2024
Alba de Céspedes (1911–1971), pisateljica italijansko-kubanskih korenin, danes velja za klasično avtorico italijanske književnosti. Dnevniški roman Prepovedani zvezek, ki je v v izvirniku izšel leta 1952, v slovenskem prevodu Miša Renka pa leta 2024 pri založbi No!Press, je njeno najpomembnejše delo. V njem spremljamo pripovedovalko Valerio Cossati, v očeh družine in italijanske družbe omejene na vlogo matere in gospodinje, kot večina žensk takratnega časa. Valeria z dnevniškimi zapisi počasi začenja odkrivati svojo identiteto, Albi de Céspedes pa uspe s temi sicer osebnimi zapisi tudi odličen prikaz italijanske družbe v petdesetih letih 20. stoletja. Prevajalec: Mišo Renko; režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Doroteja Nadrah; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2024.
25 min • 14. 12. 2024
Alessandro D'Avenia je priljubljen italijanski pisatelj, scenarist in srednješolski učitelj klasične filologije iz Milana. V slovenščino imamo prevedenih že pet njegovih del, zadnje izmed njih je roman z naslovom Klic. Pripoveduje o slepem učitelju, ki začne svoje učence gledati z očmi srca. Omero Romero je nadomestni učitelj naravoslovja v razredu s precej problematičnimi dijaki, ki so tik pred maturo. Čeprav ne vidi, jih spozna in se jim približa na popolnoma samosvoj način. Roman, ki ga je prevedla Mateja Gomboc, presega okvir svoje zgodbe, saj ubeseduje tudi pomen in odgovornost učiteljskega poslanstva. Prevajalka: Mateja Gomboc, interpret: Matej Puc, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2024.
19 min • 30. 11. 2024
Leta 1963 rojeni pisatelj in prevajalec Peter Stamm je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne švicarske proze. Že tri desetletja objavlja svoja literarna dela, med katerimi so številni romani, kratke zgodbe, drame in radijske igre. Njegova dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v številne jezike, tudi v slovenščino, na primer romana Sedem let in Agnes, s katerim je leta 1998 zaslovel. Njegov slog je jasen, njegovo pisanje pa se največkrat poglablja v eksistencialne teme in odnos med fikcijskim ter resničnim. To velja tudi za njegov roman Arhiv čustev iz leta 2021. V njem spoznavamo protagonista, ki izgubi službo in se lahko zato posveti samo podobam in spominom iz svojega življenja. Prevajalec je Slavo Šerc, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
24 min • 23. 11. 2024
