Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izbrana proza

371 epizod

371 epizod


Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.


20. 07. 2024

Michal Viewegh: Zgodbe o ljubezni

Michal Viewegh je eden najbolj priljubljenih sodobnih čeških pisateljev. Napisal je vrsto uspešnih romanov, svoje pripovedno mojstrstvo pa je še posebno jasno pokazal v zbirkah kratkih zgodb, ki se odlikujejo po vsebinski in strukturni jasnosti. Za oddajo smo izbrali dve. V prvi z naslovom Pisateljev oče, ki je bila objavljena v knjigi Zgodbe o ljubezni, pisatelj ganljivo in pretresljivo odkritosrčno razgalja travmatičen dogodek iz svojega življenja. Druga z naslovom Večer s pravim moškim iz zbirke Zgodbe o ljubezni in seksu pa je nekoliko humornejši razmislek o moškosti. Zgodbi je prevedla Nives Vidrih. Interpretiral ju je Branko Jordan. Glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Damjan Rostan, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 2011.


13. 07. 2024

Ferdo Godina: Bele tulpike

Pisatelj, partizan, novinar in urednik Ferdo Godina se je rodil 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici, umrl je 14. julija 1994 v Ljubljani. Kot dijak in študent se je preživljal sam, pozneje, do druge svetovne vojne je živel od pisanja, med vojno je bil vsa leta partizan, po vojni pa je opravljal različne poklice; med drugim je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda in je zaradi spora s partijo ostal brez te službe. Oblast je nase opozoril že takoj po koncu vojne, ko je objavil roman Bele tulpike. Roman, ki ni imel nič skupnega s povojnim socialnim realizmom, pripoveduje o ljubezni kaplana Arpada in Judinje Rahele, postavljen je v malomestno okolje Lendave ter je precej razgiban. Ob obletnici pisateljeve smrti lahko v Izbrani prozi slišite odlomek o junakovi počasni spremembi. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.


06. 07. 2024

Simone de Beauvoir: Strta ženska

Simone de Beauvoir velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo lastno življenje. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano kot dnevnik, spremljamo s perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona spozna, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo on že dolga leta vara. Monique se z resnico le s težavo sooča, saj je arhetip tiste ženske, ki je 'drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu, ki se kot ona sama opredeljuje predvsem v razmerju do moškega. Avtorica literarnega dela: Simone De Beauvoir; avtorica prevoda: Ivanka Sket; režiserka: Saška Rakef; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka 2024.


29. 06. 2024

Miriam Drev: Po poti se je zvečerilo

Novi, že četrti roman Miriam Drev Po poti se je zvečerilo prikazuje intimno zgodbo ženske, razpete med dve kulturni okolji, ki se znajde v zagatni zasebni situaciji. Partner, ki je tujega rodu in ga spozna na delovnem mestu, se po rojstvu njunega otroka izkaže za pred tem dobro prikrivano patološko osebnost. Vzporedno z njeno zgodbo teče pripoved o vrsti stranskih likov, med temi njenega očeta francosko-libanonskih korenin, babice, potomke stare meščanske družine, na katero se močno naveže, in drugih. Lok pripovedi se razpenja od Bejruta, rojstnega kraja protagonistke Lucie, ki je hči Libanonca in Slovenke, do bivanja v Ljubljani in nato znova v tujini. Izhodišče je čas državljanske vojne v Libanonu ter zatajena osebna travma glavne akterke, zatem pa se časovnica pomakne v bližnjo preteklost in sedanji čas. Miriam Drev je uveljavljena prevajalka, pesnica in prozaistka. Roman Po poti se je zvečerilo bo letos izšel pri Založbi Pivec. Interpretacija Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


22. 06. 2024

Siri Hustvedt: Kar sem ljubil

Ameriško pisateljico Siri Hustvedt pri nas poznamo po romanu Poletje brez moških in nekaj zgodbah v prevodu Miriam Drev. Leta 1955 rojena avtorica je vsestranska ustvarjalka. Doslej je objavila pesniško zbirko, devet romanov in dve zbirki esejev, poleg tega piše tudi zgodbe in razprave. Med slovenske bralce zdaj prihaja njen roman Kar sem ljubil iz leta 2003, ki velja za enega vrhuncev njenega ustvarjanja. Omenimo, da ga je posvetila svojemu možu, pred kratkim preminulemu pisatelju Paulu Austerju. Pripovedovalec romana Kar sem ljubil je srednjeletni umetnostni zgodovinar Leo – Leon Hertzberg, ki zgodbo svojega življenja in življenj svojih bližnjih pripoveduje, ko začne izgubljati vid. Leo je poročen z literarno zgodovinarko Erico, posebej tesno prijateljstvo pa ga veže z likovnim umetnikom Billom Wechslerjem, ki je poročen s pesnico Lucille. Med paroma, ki se jima približno ob istem času rodita sinova, se stke prijateljstvo, iz katerega po ločitvi od Billa izstopi Lucille, vanj pa vstopi Billova druga žena in muza Violet. Avtorica pronicljivo riše odnose v romanu, v katerem tematizira na eni strani vse mogoče oblike ljubezni, na drugi pa izgubo v vseh njenih razsežnostih. Prehaja med prostori in časi, se iz sedanjosti vrača v preteklost, narativne pasaže prepleta z esejističnimi odlomki. Z opisi težavnega odraščanja slikarjevega sina Marka pa roman dobi celo razsežnost kriminalne zgodbe. Prevajalka Staša Grahek, interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


15. 06. 2024

Igor Krivokapič: Affettuoso

Igor Krivokapič (1965) je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik. Čeprav je večino življenja posvetil glasbi, mu je bila književnost od nekdaj blizu. Svoje monumentalno pisateljsko delo, trilogijo romanov A B C, katere prvi del bo kmalu izšel pri založbi Sanje, je takole predstavil: "Ko sem končeval A, mi je v glavi odzvanjalo, da je ostalo še ogromno tega, kar je treba napisati, zato sem iz začetne simfonije v besedah A prišel do odločitve, da bom tej dodal še B, ki je že v sami zasnovi drugačen in sem ga označil kot trdo pripovedništvo, ter na koncu še C, ki pa bo napisan kot roman. B je tudi že dokončan in založba Sanje ga prav tako namerava izdati v knjigi. V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki bo po načrtu vsebovala vsaj tri tisoč strani in bo zajela zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan." V spremni besedi k romanu Nada Vodušek zapiše, da "lahko roman beremo tudi kot hvalnico mladosti, kot pričevanje o odraščanju, hvalnico vsem izkustvom, lepim in krutim, ki zaznamujejo in oblikujejo mladega človeka. Ta hvalnica seveda še zdaleč ni sentimentalna, pričevanje o neki ali nekih mladostih je trezno in stvarno, pogosto jedko in cinično, a vendar prežeto z neizmerno ljubeznijo in razumevanjem." Igor Krivokapič k temu dodaja, da si je s trilogijo zadal ubesediti tudi nesluteno spremembo sveta, ki jo doživlja v zadnjih štirih desetletjih svojega veka, V času, pravi, "ko nam je uspelo zrušiti utečeni red, a na ruševinah starega ne zgraditi ničesar novega, le odpreti Pandorino skrinjico". Izbrali smo del poglavja z naslovom Affettuoso, v katerem spremljamo priprave na poroko Silva in Maje, prijatelja osrednjega lika Izidorja. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


01. 06. 2024

Jacqueline Raoul-Duval: Kafka, večni zaročenec

Tretjega junija 2024 bo minilo natanko sto let, odkar je umrl Fraz Kafka, eden najpomembnejših pisateljev modernega romana. Kdo ne pozna naslovov knjig, kot so Proces, Grad in Amerika? Kafka je pisal tudi kratko prozo, v slovenščini imamo njegove zgodbe zbrane pod naslovom Splet norosti in bolečine; v njej najdemo tudi znamenito novelo Preobrazba. O Kafkovi zasebnosti vemo marsikaj, predvsem zaradi njegovih dnevnikov in številnih pisem. Prav vanje se je poglobila francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval in napisala roman z naslovom Kafka, večni zaročenec, saj v njem opisuje pisatelja kot zapeljivca in štirikratnega zaročenca, ki pa ni nikdar pristal v zakonskem stanu. Izbrali smo odlomek iz romana Kafka, večni zaročenec Jacqueline Raoul Duval v prevodu Jedrt Maležič. Kako se je Franz Kafka srečal z Mileno Jesensko. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


25. 05. 2024

Louis-Ferdinand Céline: Vojna

Sedemindvajsetega maja pred sto tridesetimi leti se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Louis-Ferdinand Céline. Njegov pravi priimek je bil Destouches. Poznamo ga predvsem po njegovem prvencu, romanu Potovanje na konec noči, iz leta 1932, ki ga imamo Slovenci v prevodu Branka Madžareviča, kar je poseben dosežek, saj je Céline v njem uporabil tudi pogovorni jezik, neologizme in argó. Ob okrogli obletnici pisateljevega rojstva poslušamo odlomek še ne prevedenega romana Vojna. Našli so ga šele pred tremi leti v Célinovi zapuščini in ga je naslednje leto, 2022, natisnila založba Gallimard. Céline ga je napisal leta 1934, v njem pa ne skopari z nazornimi opisi trpljenja prvoosebnega pripovedovalca, ki ima veliko tudi s Célinovo osebno izkušnjo vojaka v prvi svetovni vojni. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


18. 05. 2024

Julia Schoch: Ljubezenski par stoletja

Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju. Prevod Ana Grmek, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


11. 05. 2024

Sjón: S trepetavimi solzami

Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.


04. 05. 2024

Michel de Montaigne: Iz Esejev

Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne. Prevajalec Branko Madžarevič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


27. 04. 2024

Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


20. 04. 2024

Izbrana proza

Ameriški pisatelj Bernard Malamud (1914-1986) je napisal kar nekaj romanov (precej jih je prevedenih v slovenščino, tako Dubinova življenja, Pomočnik, Novo življenje) in precej psihološko pretanjenih kratkih zgodb (na izbor njegovih kratkih zgodb še čakamo). Eno izmed Malamudovih kratkih zgodb z naslovom Poletno branje o branju, nebranju in branju lahko slišite v Izbrani prozi ob pisateljevi 130. obletnci rojstva. Interpret Boris Juh, režiserka Irena Glonar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor prevoda in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2004.


13. 04. 2024

Dörte Hansen: Opoldne

Nemška lingvistka, novinarka in pisateljica Dörte Hansen (roj. l. 1964) je odraščala v Severni Friziji, njen materni jezik pa je nizka nemščina. V svojem drugem romanu iz leta 2018 z naslovom Opoldne (Mittagsstunde) tematizira življenje v izmišljeni severnofrizijski vasi Brinkebüll. Na tem območju so bile ure od dvanajste do druge nekdaj svete, kmetje, ki so zarana pomolzli krave, so si po kosilu privoščili počitek. Tako je tudi pri Elli in Sönkeju Feddersenu, ki imata gostilno in hčerko Marret, ki živi v svojem svetu za stekleno steno. Ko v šestdesetih letih v vas pridejo geodeti, za njimi ostanejo načrti za komasacijo in noseča Marret. Roman, ki posejan z dialogi v nizki nemščini neprizanesljivo opisuje izginjajoči kmečki svet in zapleteni preplet človeških usod v njem, je postal uspešnica, avtorica pa je zanj prejela tudi več književnih nagrad. Prevod: Ana Grmek, interpretacija: Vesna Jevnikar, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden, režija: Špela Kravogel. Redakcija: Staša Grahek. Posneto leta 2024.


06. 04. 2024

Pia Prezelj: Težka voda

Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka: 2024.


30. 03. 2024

Irene Solà: Pojem in gora pleše

Poetična pripoved o prvinski pokrajini in prvinskem človeku ter o povezanosti vsega z vsem. O neskončni moči narave, ki se ne meni za dobro in hudo, o mitskosti prostora in mimogrede še o čaru pripovedovanja. In pesnjenja. Prevajalka Veronika Rot, igralka Mojka Končar. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: Saška Rakef Knjigo je izdalo KUD Sodobnost Internatinonal. Produkcija: marec 2024.


23. 03. 2024

Kobo Abe: Ženska s peščin

Japonski pisatelj Kobo Abe se je rodil 7. marca 1924 v Tokiu, umrl je 22. januarja 1993 prav tako v Tokiu. Pisal je romane, eseje, družbenokritične sestavke in tudi drame. Ob okrogli obletnici Kobejevega rojstva smo izbrali odlomek romana z naslovom Ženska s peščin v prevodu Jasne M. Hrvatin, ki je nastal po angleški različici romana. Kobo ga je napisal leta 1962, v njem pa opisuje nenavadno usodo dvaintridesetletnega učitelja, ki išče in zbira redke žuželke. Tako pride tudi v obmorski kraj, znan po sipinah mivke, ki zasipava hiše in cele vasi. Ker zamudi zadnji avtobus, mu starec najde prenočišče v hiši na dnu jame in z mivko krog in krog. V njej živi ženska, moški pa se znajde v pasti. Prevajalka Jasna M. Hrvatin, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


16. 03. 2024

Anja Mugerli: Plagiat

Anja Mugerli, uveljavljena slovenska pisateljica, je za svoja dela prejela več nagrad in nominacij, med njimi evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto (obe za kratkoprozno zbirko Čebelja družina), njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin pa je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik. Izbrani odlomek je iz daljše novele z naslovom Plagiat; objavljena bo v avtoričini novi knjigi kratkih pripovedi, ki jeseni izide pri založbi Miš. V zgodbah iz zbirke nastopajo ženske, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba: od stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere … do veliko manj oprijemljivih stvari, kot sta mladost in podoba, ki jo imamo o sebi in drugih. Interpretka je Ajda Pirtovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija leta 2024.


02. 03. 2024

Ralph Ellison: Nevidni človek

Uvod v roman, ki je s svojo energijo in brezkompromisnostjo pomembno vplival na emancipacijo Afroameričanov in za katerega je avtor leta 1953 prejel ameriško nacionalno nagrado za leposlovje. . Prevajalec: Branko Gradišnik, igralec Matej Recer, glasbena opremljevalka Tina Ogrin mojstra zvoka: Miha Jaramaž in Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Produkcija: 2014


24. 02. 2024

Nele Pollatschek: Majhne težave

V Vzhodnem Berlinu rojena pisateljica, avtorica podkastov in kolumnistka Nele Pollatschek (1988) velja za eno najzanimivejših literarnih imen svoje generacije. Leta 2016 je izšel njen prvi roman Nesreča drugih (Das Unglück anderer Leute), zanj je prejela kar dve književni nagradi. Sledila mu je zbirka spominov na Anglijo iz študijskih let z naslovom Dragi Oxbridge: ljubezensko pismo Angliji (Dear Oxbridge. Liebesbrief an England). Avtoričin tretji roman z naslovom Majhne težave (Kleine Probleme) je bridko komična pripoved o tem, kako težko je preprečiti, da bi življenje vedno znova odlagali na pozneje, in da so pogosto prav drobne težave našega vsakdanjika tiste, ki nas priženejo na rob blaznosti. Bliža se 31. december in 49-letni Lars si želi z novim letom obrniti nov list. Domači so zdoma, en teden bo vendar dovolj, da postori vse, čemur se že dolgo izogiba. Toda čas teče in ostane mu le še en dan. Na njegovem seznamu je trinajst opravil, tretje izmed njih je čiščenje. Prevod Ana Grmek, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt