Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti. Prevajalka Lucija Stupica, igralka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto decembra 2024.
Jakob J. Kenda je avtor in urednik številnih publikacij, od antologij do beril. Za številne časopise in revije piše o literaturi in filmu in predava. V javnosti je najbolj znan po svojih prevodih, predvsem Harryja Potterja, v zadnjem času pa tudi kot avtor nagrajenih uspešnic o Združenih državah in Sloveniji, tj. potopisnih romanov Apalaška pot in Transverzala. Letos pa se je lotil novega, Evropskega cikla potopisnih romanov, enako kot v prejšnjih primerih v smislu avtofikcije. Za Evropo, kot piše, je ob številnih sorodnostih značilna tolikšna raznovrstnost, da je ne bi mogel zajeti en sam roman ali ena sama pot. V prvem delu z naslovom Evropa: sever, severozahod se sprehodi po teh dveh predelih. Oba izrazito odsevata to značilnost Evrope, saj sta si kljub številnim podobnostim v več pogledih skrajno nasprotna: po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pot v izbranem odlomku se tokrat imenuje Pot po Skyju, ki si ga z domačinko Sorcho in Norvežanom Christianom vzamejo za uvod v pohod po severozahodu glavnega britanskega otoka. Interpret Matej Puc, režiserja Saška Rakef in Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Petra Soukupová (1982) je ena najuspešnejših čeških avtoric. V slovenščino je do zdaj prevedenih pet njenih romanov, med temi tudi dva mladinska. V romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, spoznamo sodobno družino, ki živi v Pragi. Avtorica nam predstavi težave njenih članov – skrbi zaradi službe in šole, nezmožnost dobre komunikacije, soočanje s smrtjo družinskih članov. Pri tem ne izbere ene same pripovedne perspektive, ampak ves čas preskakuje med njimi. Izbrali smo poglavje z začetka romana z naslovom Kurja juha. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.
Alba de Céspedes (1911–1971), pisateljica italijansko-kubanskih korenin, danes velja za klasično avtorico italijanske književnosti. Dnevniški roman Prepovedani zvezek, ki je v v izvirniku izšel leta 1952, v slovenskem prevodu Miša Renka pa leta 2024 pri založbi No!Press, je njeno najpomembnejše delo. V njem spremljamo pripovedovalko Valerio Cossati, v očeh družine in italijanske družbe omejene na vlogo matere in gospodinje, kot večina žensk takratnega časa. Valeria z dnevniškimi zapisi počasi začenja odkrivati svojo identiteto, Albi de Céspedes pa uspe s temi sicer osebnimi zapisi tudi odličen prikaz italijanske družbe v petdesetih letih 20. stoletja. Prevajalec: Mišo Renko; režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Doroteja Nadrah; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2024.
Alessandro D'Avenia je priljubljen italijanski pisatelj, scenarist in srednješolski učitelj klasične filologije iz Milana. V slovenščino imamo prevedenih že pet njegovih del, zadnje izmed njih je roman z naslovom Klic. Pripoveduje o slepem učitelju, ki začne svoje učence gledati z očmi srca. Omero Romero je nadomestni učitelj naravoslovja v razredu s precej problematičnimi dijaki, ki so tik pred maturo. Čeprav ne vidi, jih spozna in se jim približa na popolnoma samosvoj način. Roman, ki ga je prevedla Mateja Gomboc, presega okvir svoje zgodbe, saj ubeseduje tudi pomen in odgovornost učiteljskega poslanstva. Prevajalka: Mateja Gomboc, interpret: Matej Puc, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2024.
Leta 1963 rojeni pisatelj in prevajalec Peter Stamm je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne švicarske proze. Že tri desetletja objavlja svoja literarna dela, med katerimi so številni romani, kratke zgodbe, drame in radijske igre. Njegova dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v številne jezike, tudi v slovenščino, na primer romana Sedem let in Agnes, s katerim je leta 1998 zaslovel. Njegov slog je jasen, njegovo pisanje pa se največkrat poglablja v eksistencialne teme in odnos med fikcijskim ter resničnim. To velja tudi za njegov roman Arhiv čustev iz leta 2021. V njem spoznavamo protagonista, ki izgubi službo in se lahko zato posveti samo podobam in spominom iz svojega življenja. Prevajalec je Slavo Šerc, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Roman Paradiž, temeljno delo Nobelovega nagrajenca, britanskega pisatelja tanzanijskih korenin, Abdulrazaka Gurnaha je večplastna, silovita in nenavadna umetnina. Jusufa oče pri dvanajstih letih proda, da bi odplačal svoj dolg. Iz preprostega življenja na afriškem podeželju je deček pahnjen v vrtinec predkolonialne vzhodne Afrike, v spone vznemirljivega sveta, ki ga zaznamuje krhka in zapletena družbena hierarhija. Gre za sago, ki slikovito upodablja Afriko na pragu sprememb in ponuja premislek o svobodi in izgubi nedolžnosti. Prevajalka Alenka Ropret, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamed Abdul Munem se je rodil leta 1965 v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je nepretrgoma delovala do izbruha sirske državljanske vojne 2011. Izdajal je dela številnih avtorjev, med drugim tudi kurdskih, ki jih režim ni priznaval. Njegov pesniški prvenec z naslovom Jutranja klapa je v Siriji izšel leta 2009, leto pozneje pa je izdal roman Palestinska črna kumina. Ko je bila njegova založba porušena, je marca 2016 čez Turčijo in Grčijo pribežal v Slovenijo, kmalu mu je sledila tudi njegova družina. Pri Moderni galeriji je leta 2018 izdal zbirko pesmi z naslovom Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je novinar Dnevnika Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano, ki je izšla leta 2019 pri založbi Goga. Roman Kukavičji mladič (ar. فرخ الوقواق) pa je avtobiografska pripoved o Mohamedovi begunski poti, v kateri avtor s tenkočutnim, skorajda pesniškim jezikom popisuje etape svojega potovanja, srečanja in spoznanja na poti, ki se prepletajo z refleksijami o družbeno-političnem položaju v Siriji in o tem, kaj sploh pomeni bežati v neznano. Roman bo v prevodu Zarje Vršič konec leta izšel pri založbi Goga. Prevajalka: Zarja Vršič; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Roman Zvezda, žlica in ura je drugi del trilogije, ki jo je Vinko Möderderndorfer začel z romanom Odštevanje, sta pa oba romana pisana tako, da ju je mogoče brati kot samostojni celoti. Tako kot v Odštevanju tudi v romanu Zvezda, žlica in ura pripoved spremljamo skozi različne perspektive, osrednji med njima sta perspektivi vnukinje in babice. Dogajalni čas pripovedi je širok, saj zgodba opisuje tragično usodo treh generacij družine od prve svetovne vojne do približno osemdesetih let 20. stoletja. Okvirno zgodbo pripoveduje vnukinja, ki se po mamini smrti z majhnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela velik del svojega otroštva in mladosti. Samo za eno noč se želi vrniti v pretekli čas in ga pogledati tudi z očmi pokojnih sorodnikov. A ko vstopi v stanovanje, ji vsak njegov prostor, vsak kos preostalega pohištva prebudi svojo spominsko asociacijo in govori svojo zgodbo. Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj je le plod njene domišljije? In kako nas zaznamuje čas, ki ga nismo živeli mi, temveč naši predniki? To je le nekaj vprašanj, ki jih roman obravnava, hkrati pa jih zastavlja tudi bralcu. Predvajani bosta dve poglavji dela, eno pripoveduje babica, drugo vnukinja. Avtor literarnega dela: Vinko Möderderndorfer; režiser: Klemen Markovčič; interpretirata: Darja Reichman, Gaja Filač; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Leta 1985 rojena avstrijska pisateljica Birgit Birnbacher je po izobrazbi sociologinja in z družino živi v Salzburgu. Pri literarnih kritikih velja za mojstrico stvarnega jezika in tihe poetike. V svojih delih, za katera je prejela tudi prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, se s sočutjem, ki pa se ne sprevrača v patos, posveča družbenim temam. Tako je tudi v njenem tretjem romanu iz leta 2023 z naslovom Od česar živimo. V njem se medicinska sestra Julia po hudi strokovni napaki umakne v rojstno vas na avstrijskem podeželju. Bolna in negotova trči ob dobro znane patriarhalne strukture, iz katerih se je po letih nesebičnega žrtvovanja za družino izvila njena mama in zapustila moža, ki si ne prizna, da je odgovoren za sinovo možgansko zaostalost. V vasi ob jezeru se po srčnem infarktu znajde tudi meščan Oskar, ob katerem začne Julia tuhtati, ali ne bi prisilni umik v okostenelo okolje, prežeto z alkoholizmom in nezaposlenostjo, morda vendarle lahko postal njeno novo življenje. Oskar si je v partiji kart priigral razpadajočo vaško gostilno; kje je v tej igri mesto za Julio? Prevod Ana Grmek, interpretacija Nika Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.
Avtor romana Sive čebele je Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj, rojen leta 1961, ki piše leposlovje v ruščini, esejistična in publicistična besedila pa v ukrajinščini. Odkar je Rusija napadla Ukrajino, večino časa potuje po svetu ter s predavanji in pogovori poskuša ozaveščati ljudi o Ukrajini in o sedanji vojni. V slovenščini že imamo en njegov roman, to je Piknik na ledu iz leta 2007. Roman Sive čebele se dogaja leta 2017, ko je bila vojna še omejena na vzhod Ukrajine. V vasi na tako imenovanem sivem območju, tamponskem ozemlju med ukrajinsko vojsko in separatisti, sta ostala samo dva prebivalca: mlajši upokojenec Sergej Sergejič in njegov nekdanji sošolec Paška. Sergejičeva poglavitna skrb so njegove čebele, ki jih bo moral spomladi odpeljati na pašo kam, kjer méd ne bo imel okusa po vojni. Odlomek je iz prvega dela romana, ko je še zima in se Sergèjič še ni odpravil na pot s čebelami. Knjigo prevaja Lijana Dejak, izšla bo pri založbi Goga. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Arthur Schnitzler (1862–1931) je s svojim literarnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval obdobje dunajske moderne. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta noveli Poročnik Gustl (zaradi kritike avstrijske vojske v njej je Schnitzler izgubil oficirski čin višjega zdravnika v vojaški rezervi) in Sanjska novela, na katero je vplivalo poznanstvo s Sigmundom Freudom, v njej namreč par odkrije, da ob pomoči pogovora lahko razreši nerazumevanje spolnosti drug drugega. Stanley Kubrick je po predlogi Sanjske novele posnel film Široko zaprte oči. Schnitzler je napisal tudi številna dramska dela – med temi sta Ljubimkanje in Rajanje, s katerima je odpravljal tabuje tedanje družbe glede tega, kaj je dovoljeno uprizoriti na odru. Pozna slava pa je izšla šele leta 2014 iz Schnitzlerjeve še neobjavljene zapuščine. V slovenščino je knjigo prevedla Jerneja Jezernik. V središču novele, ki jo je Schnitzler napisal pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger, uradnik, ki je v mladosti izdal pesniško zbirko. To izbrskajo mladi dunajski literati in Saxbergerja začnejo častiti kot velikega umetnika. Stari gospod ravno začne uživati v pričakujoči slavi, ki jo bo morda izkusil, a navdušenje ne traja dolgo časa in Saxberger kmalu pristane na realnih tleh. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Ottessa Moshfegh se je rodila leta 1981 v Združenih državah amerike; mati je po rodu Hrvatica, oče Jud iz Irana. Prvi roman z naslovom Eileen je zbudil pozornost takoj po izidu leta 2015. Pisateljico so označili kot enega najbolj izvirnih novih glasov sodobne literature. Knjiga je zmes družinske drame in trilerja; zgodbo pripoveduje 74-letna Eileen, ki se spominja svojega 24-letnega jaza in burnega tedna pred božičem leta 1964, ko se je njeno življenje postavilo na glavo. Po romanu so posneli tudi film. V slovenščini že imamo drugi roman Ottesse Moshfegh Moje leto počitka in sprostitve, ki ga je prevedla MIriam Drev. Prevod Miriam Drev, interpretacija Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Reševanje Agnes je prvenec britanske pisateljice Rachel Cusk. Izšel je leta 1993, avtorica pa je zanj prejela nagrado whitbread za prvi roman. Od takrat je napisala vrsto knjig, tudi esejističnih, v katerih se je med drugim lotila tabuiziranih tem, na primer kritičnega razmisleka o materinstvu ali ločitvi. Junakinja romana Reševanje Agnes je zmedena, nekoliko zavrta in družabno nerodna. Je brezupno negotova, večno nezadovoljna mlada ženska, ki išče svoje mesto v svetu. Reševanje Agnes so nekateri imenovali Bridget Jones brez dnevnika. Sicer pa pisanje Rachel Cusk odlikuje predvsem slog, njena pripoved je ritmična in nadzorovana, jezik pa eleganten in jasen. Odlomek je prevedla Nina Grahek Križnar. Interpretira Nadja Vidmar, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 2007.
Španska pisateljica Rosa Montero je leta 2002 obiskala Slovenijo in na nekaj nastopih predstavila svoj roman Kanibalova hči v prevodu Barbare Vuga. Istega leta smo posneli tudi Izbrano prozo z odlomkom iz romana. V romanu junakinja išče ugrabljenega moža, pri tem pa ji pomaga skupina naključnih znancev, med njimi tudi dvajsetletni Adrian; pot jih pripelje v Amsterdam. V odlomku se romaneskna junakinja osvobodi nekaterih predsodkov. Prevajalka Barbara Vuga, režiser Igor Likar, interpretka Draga Potočnjak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2002.
Ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ko zaznamujemo 15. september 1947. Takrat je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske – smo izbrali odlomek novele Sodni dan na vasi. V njej je pisatelj Danilo Lokar opisal fašistično nasilje v Vipavski dolini, natančneje požig vasi Ustje pri Ajdovščini, ki je zgodovinsko dejstvo. Avtor je napisal izjemno literarno umetnino in za zbirko prejel tudi Prešernovo nagrado. V utemeljitvi Prešernove nagrade je zapisano: "Lokarjeve novele so oblikovno skrbno zgrajene, v umetniškem izrazu zgoščene, oblikuje jih skrbna, kultivirana, lirično rahločutna govorica. Njegova proza pomembno dopolnjuje najboljšo tradicijo sodobnega slovenskega realizma." Igralec Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Albanski pisatelji Ismail Kadare se je rodil leta 1936 v Gjirokastru, od začetka devetdesetih let 20. st. je živel med Tirano in Francijo, umrl pa je 1. julija letos v Tirani. Kadare je brez dvoma najvidnejši predstavnik albanskega literarnega ustvarjanja. Roman Zlomljeni april je prvič izšel leta 1978. Postavljen je na začetek 20. stoletja, na planoto albanskega višavja, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Slišali boste odlomek z začetka romana, ko mora mladi Gjorg, kot veleva tradicija, ubiti morilca svojega brata. Besa, krvno maščevanje, pa se seveda nadaljuje. Prevod Nikollë Berishaj, interpretacija Jožef Ropoša, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posnetzo leta 2009. Urednici oddaje Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Izbrali smo uvodni odlomek iz romana Biografija naključnega čudesa. Roman je napisala sodobna ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčuk, ki od leta 2011 živi in ustvarja v Avstriji. Piše kratko prozo in romane, za svoje delo je prejela več ukrajinskih in mednarodnih nagrad, mdr. vileniški kristal za kratko zgodbo Ženska in njena riba ter nagrado Ingeborg Bachmann. Biografija naključnega čudesa (2012) je roman, ki tematizira svet nasilja. Deklica Lena se v takem svetu ne znajde najbolje, zato poskuša pomagati drugim, npr. vzgojiteljici v vrtcu. Odlomek sta poslovenila Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej. Soavtor prevoda je Primož Lubej, soavtorica prevoda Janja Vollmaier Lubej, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
