Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.
Švedska pisateljica, rojena leta 1972 v Stockholmu, je debitirala leta 2006 z lirično prozo Povest o otroku, temno, erotično ljubezensko zgodbo s Parizom kot kuliso. Za četrto knjigo Noč pa je leta 2022 prejela dve ugledni švedski nagradi: nagrado časnika Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo in nagrado Vi. V delno avtofikcijski pripovedi se mati ob neskončnih ponovitvah spominja zgodnjega starševstva, drobcev iz vsakdanjega življenja, bolezni, pisanja. To je zgodba, ki pripoveduje o letih odraščanja, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, predvsem pa je to zgodba o ljubezni. Prevajalka: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar, igralka: Aja Kobe, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta novembra 2023.
Slava Kurilov, rojen leta 1936, je bil sovjetski oceanograf, duhovni iskalec in popotnik. Odkar se je zavedal, je hrepenel po morju, čeprav je odraščal daleč od njega. V Leningradu je študiral oceanografijo, hkrati pa se je poglobljeno ukvarjal z jogo. Sovjetski režim ga je utesnjeval in odločil se je, da bo pobegnil. 13. decembra 1974 je skočil z velike turistične ladje v bližini Filipinov in po dveh dneh in treh nočeh dosegel obalo filipinskega otoka Siargao. Ko se je razvedelo, da je preživel, so ga v domovini v odsotnosti obsodili na deset let zapora "zaradi izdaje domovine". Tudi njegovo nadaljnje življenje je bilo polno osupljivih pustolovščin in ves čas povezano z morjem. S Filipinov je odpotoval v Kanado in pozneje v Izrael. Po njegovi smrti je žena zbrala in uredila njegove zapiske ter jih izdala v knjigi, ki jo prevaja Lijana Dejak. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Grški pisatelj Pétros Háris (1902-1998) je pisal črtice, eseje, literarne kritike in potopise. V središču njegovega dela je sodobni človek, ki se nenehno spopada z neznanimi, tujimi silami in z nasprotji v svoji lastni naravi, ki je ne zna obvladati. Hkrati je Pétros Háris slikar razpoloženj in tenkočutnih vzgibov v človeku. Njegovi junaki se po navadi odzivajo na nenavadne dogodke, zmeda in razburjenost kot obvezna spremljevalca takih razmer pa njihovo razdvojenost samo še povečata. Hárisova najpomembnejša dela so roman Dnevi jeze, potopisi Kitajska zunaj zidov, med zbirkami kratkih zgodb pa Poslednja noč, Oddaljeni svet in Luči na odprtem morju. Izbrali smo naslovno zgodbo te zbirke, ki tankočutno opisuje vojne razmere na od vseh pozabljenem otoku. Prevajalka Klarisa Jovanović, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Pred 540 leti, natančneje, 10. novembra 1483, se je v mestecu Eisleben na Saškem v Nemčiji rodil Martin Luther. V besedilu Mali pouk o tem, kaj naj bi iskali in pričakovali v evangelijih, ki ga leta 1522 napisal kot uvod v knjigo pridig, med drugim razmišlja o razliki med zapovedjo in evangelijem in spodbuja k samostojni rabi evangelijev. Prevajalec: Nenad Vitorovič, interpret: Matija Rozman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič Redaktorici: Staša Grahek in Petra Tanko Posneto leta 2015.
10. novembra 1483 se je v mestecu Eisleben na Saškem v Nemčiji rodil Martin Luther. 540. obletnico rojstva začetnika reformacije, ko je Martin Luther, duhovnik in profesor teologije, na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil 95 tez v latinskem jeziku, s katerimi je zahteval spremembe v Cerkvi. Tako se je začelo refomacijsko gibanje. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Izbrana proza, za katero smo izbrali Luthrovo besedilo Mali pouk o tem, kaj naj bi iskali in pričakovali v evangelijih; napisal ga je leta 1522 kot uvod v knjigo pridig. V njem med drugim razmišlja o razliki med zapovedjo in evangelijem in spodbuja k samostojni rabi evangelijev. Besedilo je prevedel Nenad Vitorovič, prebral ga je dramski igralec Matija Rozman. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič. Izbrana proza je bila v redakciji Staše Grahek posneta leta 2015.
Pisateljica, kulturna animatorka in mestna aktivistka Anna Cieplak se je rodila leta 1988 v Dąbrowi Górniczi v Gornji Šleziji. Doštudirala je pedagogiko na Šlezijski univerzi v Katovicah. Doslej je napisala šest romanov, med njimi Naj bo čisto (2016), Lahka prtljaga (2019), Razblini se (2021) in Telo železarne (2023). Za prvega je leta 2017 prejela dve nagradi za literarni prvenec, Conradovo in nagrado Witolda Gombrowicza. Roman Razblini se se odvija na dveh časovnih ravneh in pripoveduje zgodbo skupine mladih, ki so v šlezijskem rudarskem mestu odraščali tesno povezani. Zapuščene od staršev, ki so v poznih 90. letih odšli na delo v Evropsko unijo, jih je vzgajala babica dveh izmed njih, dokler ni tudi sama odšla s trebuhom za kruhom. Pozneje se poti junakov romana razidejo, dokler se spet ne srečajo v romaneskni sedanjosti, ko se babica nepričakovano vrne z dela v tujini, zdaj sama potrebna njihove pomoči. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Prevajalka Jana Unuk, interpret Blaž Šef, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2023.
Helena Koder, priznana televizijska režiserka in scenaristka, v zadnjih letih pa vse pogosteje tudi avtorica premišljenih esejev s poudarjenim osebnim odnosom do obravnavane teme, je ob 60. obletnici programa Ars napisala občuteno razmišljanje o njej očitno ljubem radijskem programu. Spominja se, kako je radio v njenih mladostniških letih močno vplival na njeno zorenje, in tudi zdaj kot poslušalka še vedno ceni kakovostno glasbo in tehtne govorne oddaje. 28. oktober je dan slovenskega radia. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: oktober 2023
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod vrsto odličnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat, Najlepša neznanka svetloba, med drugim). Umetnik je v preteklih letih napisal nov roman z naslovom Naš človek na nebu in s podnaslovom Skoraj resnična zgodba o pilotu Josipu Križaju. Tudi odlomek iz omenjenega romana, ki ga lahko slišite v Izbrani prozi, priča o pisateljevem mojstrstvu: njegova podoba prihoda dveh tovarišev v Barcelono v dneh republike in revolucionarnega vrenja je zgoščena, lepa, sugestivna. Nikar ne zamudite. Avtor literarnega dela Vladimir P. Štefanec, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Ameriški pisatelj in scenarist judovskega rodu Nathanael West, ki mu namenjamo današnjo Izbrano prozo, se je rodil 17. oktobra 1903, umrl pa leta 1940. Njegovo ustvarjanje so označevali s pridevniki, kot sta nadrealistično in kafkovsko. West velja za enega najbolj izvirnih ameriških prozaistov. Njegovo pisanje izraža propad "ameriških sanj": političnih, ekonomskih, verskih, umetniških, ljubezenskih. Vse to je prepoznavno tudi v odlomku romana Sredi osamljenih src iz leta 1933, ki je najbolj znano Westovo delo. V njem novinar, ki si nadene psevdonim Gospodična Srcegledka, prevzame uredništvo »družabne kronike« in se srečuje z vsakršnim trpljenjem ljudi, ki mu pišejo. Prevod Branko Gradišnik, interpretacija Robert Prebil, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič. Produkcija: 2013. Urednici oddaje Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev).
Pisateljica Helena Šuklje je vnukinja pesnika, pisatelja in dramatika Igorja Torkarja. Njena avtobiografsko zasnovana protagonistka v zgodbi Obeski spregovori o pogrebu dedka, in se prek različnih asociacij vrača v pretekli čas, slika odnos med dedkom in vnukinjo, hkrati pa se z belimi obeski iz moke in soli, ki jih pravnuka izdelujeta pri pradedku, navezuje na prihodnjo generacijo. 13. oktobra bo minilo 110 let od rojstva Igorja Torkarja. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Avstrijski pisatelj Robert Seethaler se je rodil leta 1966 na Dunaju in tudi letos objavljeni roman Kavarna brez imena se začne v tem letu, v času, ko je nastajal nov svet. V njem je sijajno upodobljen niz dunajskih likov, po večini obrtnikov, proletarcev, vojnih sirot, prišlekov s podeželja, obstrancev. Roman je napisan v za pisatelja značilnem okleščenem slogu, z dialogi pa vnese vanj veliko človeške topline. Prevod: Miriam Drev, interpretacija :Saša Tabaković, glasbena oprema: Luka Hočevar, ton in montaža: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija: Ana Krauthaker. Produkcija leta 2023. Urednica oddaje: Staša Grahek.
Ruska pisateljica in esejistka Tatjana Tolstoj velja za eno najbolj znanih pisateljic iz obdobja perestrojke ter postsovjetskega časa. V devetdesetih letih je živela v ZDA, kjer je na različnih univerzah predavala o ruski književnosti in kreativnem pisanju, delala pa je tudi kot novinarka za New York review of books, The New Yorker, TLS in druge revije. Danes živi v Moskvi, New Yorku in Sankt Peterburgu. Ameriška pisateljica in kritičarka Mišiko Kakutani je zapisala, da v pisanju Tatjane Tolstoj naletimo "na odmeve njenega praprastrica Leva Tolstoja, na njegovo ljubezen do narave in psihološke uvide v človeka in njegov smisel za podrobnosti vsakdanjega življenja. Hkrati pa se ob njenih sijajnih in tesnobnih zgodbah takoj spomnimo na povesti Čehova, (...) Bulgakova in Gogolja". Kratka zgodba Noč pripoveduje o zaostalem Alekseju Petroviču in njegovi osemdesetletni Mamici – preživljata se z lepljenjem škatlic za tablete, Aleksej pa si od vsega najbolj želi sladoled. Prevajalka Ana Vipotnik, režiserka Špela Kravogel, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Valvazorjeva Slava vojvodine Kranjske je prava zakladnica podatkov o osrednji slovenski deželi v drugi polovici 17. stoletja. Ob opisih krajev in pokrajine, rastlinstva in živalstva, zgodovine, plemstva z gradovi in meščanstva piše tudi o kmečkem prebivalstvu, njegovem življenjskem slogu, šegah, vražah, običajih, praznikih ... skratka o vsem. Gorenjci so bili menda strašno navdušeni plesalci. Prevajalec: Janko Moder, igralec: Franček Drofenik, režiser: Hinko Košak. Produkcija: junij 1979.
Leta 1968 rojeni avstrijski pisatelj Arno Geiger, ki ga v slovenščini poznamo po prevodih del Dobro se imamo in Stari kralj v izgnanstvu, nam v svojem najnovejšem avtobiografskem romanu z naslovom Srečna skrivnost (Das glüchliche Geheimnis) iskreno odstre svoje dvojno življenje. Petindvajset let je skrivaj pregledoval zabojnike za star papir in v njih iskal zanimive knjige, dnevnike in pisma. Kar se je začelo povsem naključno, mu je, kot pravi, zgradilo zlat most do pisateljske kariere. Velikokrat so ga najdbe rešile iz denarne stiske, še pomembnejše pa je, da se je z njimi dotaknil vsakdana navadnih ljudi, našel svoj jezik, svoje mesto v pisateljskem svetu in tudi uspeh. Prevod Ana Grmek, interpretacija Urban Kuntarič, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar, Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Arthur Schnitzler, eden najznamenitejših predstavnikov dunajske moderne na prelomu 19. in 20. stoletja, je s Sanjsko novelo ustvaril eno svojih najboljših del. Pripoved se osredotoča na dva dneva v življenju dunajskega para iz meščanskega razreda, zdravnika Fridolina in Albertine, žene in matere njune šestletne hčerke. Živita na videz srečno življenje, sta dobro stoječa, v resnici pa sta sredi zakonske krize. Schnitzler je v svojih delih pogosto prikazal posameznike v eksistenčni, psihološki krizi, in vendar ima Sanjska novela, ki je prežeta z veliko erotike, srečen konec, saj zakonca najdeta pot iz situacije, v kateri sta se znašla. Sanjska novela je polna metaforike in simbolizma – pri tem je treba dodati, da je pisatelja pri tem navdihnilo tudi Freudovo delo Interpretacija sanj. Verjetno je novela prav zaradi svoje simbolične moči in možnosti interpretacije tudi Stanleya Kubricka navdihnila k temu, da jo je vzel za izhodišče za svoj zadnji film iz leta 1999 z naslovom Široko zaprte oči, pri čemer je dogajanje postavil v sodobni New York. Dodajmo, da sta po noveli že prej nastala dva filma – prvega je leta 1969 posnel avstrijski režiser Wolfgang Glück, drugega pa leta 1989 italijanski režiser Mario Bianchi. Za Izbrano prozo smo izbrali peto poglavje novele, v katerem se Fridolin sredi noči vrne domov k ženi po nenavadni dogodivščini – nepovabljen je šel na orgijo, ki jo je priredila skrivna druščina, tam pa so ga razkrinkali. Novelo je prevedla Martina Soldo. Igralec Željko Hrs glasbena opremljevalka Nina Kodrič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da zna v leposlovju mojstrsko odpirati vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo soočati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, Adamovo rebro, ki bo jeseni izšel pri založbi Miš. Osrednji lik romana, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Dogajanje obsega skoraj osemdeset let, od 1942. do današnjih dni; gre torej za razburkano obdobje, v katerem so ljudje med drugim doživeli okupacijo Italijanov, kapitulacijo Italije, prihod Nemcev, požige naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, razdelitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo na podlagi osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc je ustvarila vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le v posameznih zgodbah svojih prebivalcev. V izbranem odlomku z Dorinimi očmi doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka je Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija leta 2023.
Zgodba Anatalijina potovanja je vzeta iz zbirke kratkih zgodb Vrtoglavost vrtov, knjižnega prvenca španskega pisatelja Eloya Tizóna, v Madridu rojenega avtorja srednje generacije. Zbirka je prvič izšla skoraj neopazno leta 1992. V naslednjega četrt stoletja se je neusahljivo širila med bralci, po večini od ust do ust. Postala je iskana kultna knjiga, ovita v tančico skrivnosti že zato, ker jo je imel le malokdo doma. Zaradi poetičnega sloga zgodb, v katerih avtor do nerazberljivosti zabrisuje pripovedne niti, ki zato omogočajo številne interpretacije, velja za eno tistih ključnih del sodobne španske književnosti, ki so utrla pot in omogočila razvoj španski kratki prozi. Prevajalka Marjeta Drobnič, igralec Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
William Trevor (1928 -2016) je bil irski romanopisec, dramatik in avtor kratkih zgodb. Sodi med najpomembnejše irske pisatelje in med največje sodobne pisce kratkih zgodb v angleškem jeziku. Za svoje pisanje je trikrat prejel nagrado whitbread, petkrat je bil nominiran za Bookerjevo nagrado, nazadnje za roman Ljubezen in poletje (2009). Prevod Miriam Drev, inrterpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Konec julija se je v 76. letu starosti poslovil David Albahari. Rodil se je leta 1948, od leta 1994 pa je živel in ustvarjal v Kanadi. Ta srbski pisatelj judovskega rodu je bil za svoje delo večkrat nagrajen, leta 2012 je prejel tudi nagrado vilenica. Pisal je romane in kratke zgodbe, zaradi raziskovanja izraznih možnosti literature in njenih postopkov pa so ga uvrščali med najopaznejše predstavnike postmodernizma in metafikcije v srbski književnosti. Nesporni odliki Albaharijevih besedil sta izjemna sugestivnost govorice in spretno prehajanje iz pripovedi v molk, ki v avtorjevem opusu postane eden izmed ključnih generatorjev pomena. V zgodbi Noč v Ljubljani se glavni lik, mladenič Marcus, po naključju znajde v Ljubljani, kjer mora pred nadaljevanjem poti prebiti noč. Prevod Barbara Pogačnik, interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Lena Kordiš, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar. Leto produkcije 2008.
Kóstas Hatziandoníu (1965, Rodos) je v Atenah študiral pravo in politične vede. Poleg romanov piše tudi eseje, biografije in zgodovinske študije, posebno o Grkih v Mali Aziji in na Cipru. Je tudi prejemnik nagrade grškega PEN-a, za roman Agrigento pa je leta 2011 prejel nagrado Evropske unije. Roman pripoveduje o čudaškem zdravniku Pausaniji Anchitu, ki živi v Agrigentu. Na večer življenja, hudo bolan, začne raziskovati preteklost svojega mesta, antičnega Akraganta, ki ga je v zlatem obdobju globoko zaznamoval filozof Empedokles. Zdravnika vsako jesen obišče hčerka, ki živi v Rimu. Na vlaku se ji pridruži ostareli mafijec, ki mora izpolniti svojo zadnjo nalogo prav v Agrigentu. Naključje pa pripelje v mesto tudi študentsko ljubezen zdravnikove hčerke ... In medtem ko se glavni junaki spopadajo z življenjem, ki se jim izmika, iz njihovih spominov in pripovedi pred nami vstaja Sicilija z dolgo, bogato, pogosto nasilno preteklostjo in nič manj barvito sedanjostjo. Izbrali smo odlomek prvega poglavja. Prevajalka Klarisa Jovanović, interpret Blaž Šef, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
