Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Dnevniška zapisa Alojza Rebule iz leta 1963 sta bila objavljena v knjigi Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil Alojz Rebula profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Od tod tudi naslov: Počitniško delo. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Spominjamo se norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla, ki se je rodil pred 110-imi leti, umrl pa leta 2002. S svojimi potovanji je dokazoval, da so svetovne kulture povezane in da so se že starodavna ljudstva odpravljala na dolga pomorska potovanja. S splavom Kon-Tiki, narejenim iz debel balzamovcev, je leta 1947 odplul iz Peruja v Polinezijo, leta 1970 pa je z ladjico iz papirusovih trsov, kakršne je videl na staroegipčanskih freskah, uporabljajo pa jih tudi Indijanci na jezeru Titicaca, v drugem poskusu preplul Atlantski ocean. Prevod: Irena Trenc Frelih, Interpretacija: Brane Grubar, glasbena oprema: Nina Kodrič, tonska mojstra: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Produkcija leta 2014. Redakcija: Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).
Francozi so med napoleonskimi vojnami trikrat zasedli Ljubljano, leta 1797, leta 1805 in leta 1809, ko so ustanovili Ilirske province in ostali tri leta. O prvi zasedbi, med 28. marcem in 8. majem 1797, se je ohranilo poročilo, anonimno besedilo z naslovom Pisma nekega ljubljanskega meščana botru v Ložu o vedenju Francozov v času njihovega bivanja na Kranjskem, ki ga je leta 1797 izdal ljubljanski založnik Viljem Henrik Korn in ob tem zapisal: "V teh pismih so opisana mnoga nepobitna dejstva, vendar v njih ni ničesar žaljivega, in napisana so sicer nepravilno, vendar šegavo." V nemškem narečju pripoveduje o dogodkih v času prve francoske okupacije Kranjske in posebej o tem, kar se je dogajalo v njeni prestolnici. Besedilo sestavlja devet pisem, poslanih v Lož naslovniku, ki je imenovan le kot "gospod boter". Neimenovani pisec je bil po vsej verjetnosti uslužbenec mestne uprave, zadolžen za preskrbo, sicer pa nedvomno Slovenec, kot je mogoče razbrati po duhoviti besedni igri, ki si jo je privoščil ob soočenju s francoskim stražarjem. Kako je torej šlo Ljubljančanom, ko se je v njihovem mestu nastanilo še enkrat več francoskih vojakov, kot je bilo prebivalcev, pripadnikov bosonoge in ušive vojske, ki je na italijanskem bojnem pohodu do tal potolkla cesarske čete in v letu dni hudih bojev docela podivjala, da so jo lastni častniki težko krotili? Pisma iz 18. stoletja je prevedel Matej Venier. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več knjig – poleg številnih pesniških zbirk, so tu še zbirke esejev, pa tudi nekaj književnih pesniških prevodov, predvsem iz angleščine. Danes Zupan velja za osrednjega pesnika svoje generacije, ki redno objavlja svoja dela. Objavljamo odlomka iz njegovega Dnevnika iz leta 1993. V njih avtor na poetičen način ubeseduje doživljanje spominov in dogodkov, pa tudi komentira družbeno-kulturno dogajanje v tistem času ter razmišlja o svoji poeziji in poeziji drugih. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Elda Piščanec je bila ena izmed prvih slovenskih slikark, rojenih še v 19. stoletju, ki si je pridobila akademsko izobrazbo, in sicer na Kraljevi akademiji za lepe umetnosti v Firencah. Rodila se je leta 1897 v Rojanu pri Trstu v meščanski družini. Slikanja se je učila pri Rihardu Jakopiču in Petru Žmitku. Pri 28 letih je odšla študirat slikarstvo na akademijo v Firence, ki jo je končala v štirih letih. V tem času se je tri mesece in pol izpopolnjevala v Parizu, kjer je obiskovala tudi delavnice cerkvene umetnosti. Po vrnitvi v Ljubljano je slikala portrete, cvetje, tihožitja in pokrajine v olju in drugih tehnikah. V tujini so jo cenili kot odlično grafičarko. Preizkušala se je tudi v kiparjenju. Obenem se je uveljavljala kot cerkvena slikarka. Da bi preživela, se je morala zaposliti kot učiteljica risanja na gimnaziji, najprej v Ljubljani in Kranju, po drugi svetovni vojni pa v Murski Soboti in Trbovljah. Po upokojitvi je živela v Ljubljani. Svoj ljubljanski atelje je ohranila do smrti, čeprav je od leta 1952 prebivala na posestvu Vinegrad blizu Dobrne, ki ga je podedovala po starših. Tam je umrla leta 1967. Njena življenjska pot je bila v marsičem pionirska, Elda Piščanec pa je zapustila vrsto osebnih in delovnih dnevnikov ter korespondenco s sorodniki, prijatelji, kolegi in cerkvenimi naročniki. Iz teh dnevnikov in pisem je Metka Pekle sestavila knjigo Segam po nebesnih zvezdah: zgodba slikarke Elde Piščanec (Mladinska knjiga, 2024). Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo za radio priredili odlomek iz knjige, ki opisuje obdobje, ko je študirala slikarstvo v Firencah, v katerih se zrcali slikarkin način razmišljanja, temperament in čas, v katerem je živela in ustvarjala. Avtorica knjižne izdaje Metka Pekle, avtorica scenarija Tesa Drev Juh, interpreta Gaja Filač in Primož Pirnat, bralec Igor Velše, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2024.
Meret Oppenheim, švicarska umetnica iz kroga nadrealistov, je najbolj znana po svojem provokativnem "Zajtrku v krznu", skulpturi skodelice, krožnika in čajne žličke, oblečenih v krzno. Predvsem sanje so bile pogosto navdih za njena slikarska in kiparska dela – izbor dnevniških zapisov spominov in sanj umetnice, rojene leta 1913 v Nemčiji, ki je umrla leta 1985 v Švici, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Jerica Mrzel, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, posneto leta 2015.
Leta 2006 so pri eni izmed britanskih založb izšli pogovori s Samuelom Beckettom in spominski zapisi znancev tega irskega pisatelja. Avtorja James in Elizabeth Knowlson sta knjigo naslovila Beckettovi spomini, spomini na Becketta, pozneje pa so jo poimenovali kar "mozaik spoznanj". Bralcu namreč izvrstno približa skrivnostnega avtorja, ki je v javnosti zelo nerad govoril o sebi, le redki pa so dobili priložnost za pogovor z njim. Veliki "Neimenljivi", kot ga je po naslovu enega njegovih romanov označil britanski časopis Independent, je tokrat v prvi osebi spregovoril o svojem življenju od otroških do zrelih let. Prevajalka: Mateja Petan; režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Aleš Valič; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Matej Juh, Tina Kozin; produkcija 2007.
Dr. Jakob Prešern, živel je v letih od 1888 do 1975, je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral pravo na Dunaju in leta 1912 tudi doktoriral. Prvo svetovno vojno je dočakal kot sodnik pripravnik v Novem mestu in bil leta 1915, ko se je zaradi hudih izgub avstro-ogrske vojske začela splošna mobilizacija, vpoklican ter nato v nabornem centru v Mariboru razglašen za "sposobnega za fronto". Izbrali smo začetne odlomke njegovega vojnega dnevnika, ki opisujejo Prešernove zadnje dni v zbirališču vojaških nabornikov v Žalcu in odhod v Admont na Zgornjem Štajerskem. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2015. Urednici oddaje Tina Kozin, Staša Grahek.
11. avgusta 1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil Klement Jug, alpinist in filozof, ki je s svojimi razglabljanji in dejanji močno zaznamoval svojo dobo in še naslednje generacije. Svoje filozofske nazore o volji in etiki je brezkompromisno prenašal v vsakdanje življenje in še posebej v alpinizem, kjer se je loteval vse večjih izzivov. Po smrti je na novo zaživel tudi v leposlovju, v svojih delih so ga med drugim ovekovečili Vladimir Bartol, Alojz Rebula, Alojz Gradnik, Tone Svetina, Dušan Jelinčič in Drago Jančar. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo pogledali v njegov alpinistični dnevnik in prebrali zapiske iz zadnjih desetih dni njegovega življenja. Igralec Tadej Pišek, bralec Matej Rus, režiser Jože Valentič, glsabena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Miha Jaramaz, redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar. Posneto avgusta 2014.
Franjo Malgaj je bil rezervni poročnik 87. celjskega pešpolka avstro-ogrske vojske med letoma 1914 in 1918. Bil je koroški borec, nadporočnik slovenske vojske in prvi osvoboditelj slovenske Koroške v letih 1918 in 1919. Bil pa je tudi Maistrov učenec, pesnik in soborec. Leta 1915 je končal šolo rezervnih pehotnih častnikov v Gorici. Kot praporščak je sodeloval v 1. in 2. soški bitki in zbolel za tifusom. Na tirolski fronti si je leta 1916 z drznim napadom na italijansko utrdbo na Monte Zebiu prislužil zlato medaljo za pogum, potem pa so ga poslali v zaledje. 6. maja 1919 je bil na Tolstem Vrhu obkoljen in ranjen. Izbral je častni samomor, da ne bi živ padel v sovražnikove roke. Posmrtno je bil leta 1920 odlikovan s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje. Iz knjige Vojni spomini: 1914‒1918 smo izbrali njegove dnevniške zapiske od 1. julija do 18. avgusta 1915, ko je postal praporščak. Da ne pozabimo: 28. julija 1914, torej pred 110 leti, se je začela prva svetovna vojna. Interpret je Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Najuspešnejši slovenski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj, dobitnik treh zlatih, skupno pa šestih olimpijskih medalj, je prvi zlati medalji – za zmago v gimnastičnem mnogoboju in na drogu – prejel pred stotimi leti na olimpijadi v Parizu. Dogajanje je več kot pol stoletja pozneje popisal v knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj. Vendar v izbranih odlomkih ne bomo spremljali telovadnih nastopov, temveč vzneseno slavje po vrnitvi v domovino. Igralec Blaž Šef, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2024.
Angleški pesnik Gerard Manley Hopkins je bil profesor klasičnega jezikoslovja in jezuit, ki je živel med letoma 1844 in 1889. Kot pesnik je zaslovel šele potem, ko je Robert Bridges, sicer njegov pesniški prijatelj, trideset let po smrti objavil njegove pesmi. Objavljamo tri pisma, ki jih je Gerard Manley Hopkins pisal prijatelju Robertu Bridgesu; iz njih je razvidna Hopkinsova značilna zavzetost za jezik in njegove izrazne možnosti. Prevod: Andrej Arko, Interpretacija: Zvone Hribar, tonski mojster je Miro Marinšek, režiser pa Jože Valentič. Produkcija leta 2000.
19. julija letos mineva sto devetdeset let od rojstva Edgarja Degasa, francoskega slikarja, risarja, kiparja, grafika. Bil je eden izmed francoskih impresionistov, čeprav je pozneje sam zatrjeval, da je realist. V umetnostni zgodovini ima izjemen in paradoksen položaj, saj je hkrati najbolj klasičen in najbolj modernističen umetnik ob koncu 19. stoletja. Bil je iz premožne pariške meščanske svetovljanske družine, študiral je pravo, vendar je študij opustil in se posvetil likovnemu ustvarjanju. Prevajalec Andrej Gogala, igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Polde Bibič (1933-2012) je bil vrhunski gledališki in filmski igralec ter interpret literarnih besedil na Radiu Slovenija. Objavil je kar nekaj spominskih knjig, leto dni pred smrtjo pa je napisal in prebral besedilo Srečanja s kamero. V njem pripoveduje o svojih filmskih začetkih pri Františku Čapu, predvsem pa o sodelovanju z Matjažem Klopčičem. Avtor literarnega dela Polde Bibič, režiser Alen Jelen, interpret Polde Bibič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Andrej Kocan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2011.
Francoska pisateljica George Sand s pravim imenom Aurore Dupin se je rodila prvega julija pred 220. leti. Je predstavnica francoske romantike in je bila v času svojega življenja med najbolj priljubljenimi in branimi evropskimi avtorji in avtoricami. Pisala je sentimentalne romane in povesti z ljubezensko tematiko, pozneje pa dela z močnejšo humanistično in socialno naravnanostjo. Iz njene biografije je znano, da je prijateljevala s Frédéricom Chopinom in Alfredom de Mussetem. Leta 2004 je izšla 27. knjiga njenih dotlej neobjavljenih pisem. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi jih je leto pozneje prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Skrbinšek, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Ime Alexandra Granacha, nemškega igralca in pisatelja, je vpisano predvsem v filmsko zgodovino. Poznamo ga po vlogah v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo. Morda manj znano pa je, da je napisal tudi izjemen avtobiografski roman z naslovom Tu hodi človek. Prevajalka knjige je Alenka Novak, ki nam je za današnjo oddajo odstopila odlomek z začetka. Granach se je rodil kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek, tako se je tudi sam izučil za peka, a kmalu – ko je pri petnajstih letih v bližnjem mestu z bratom obiskal judovsko gledališče –, je odkril svoj pravi poklic igralca. "Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved," je zapisala prevajalka Alenka Novak. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
John Hersey, ki se je rodil 17. junija 1914, umrl pa leta 1993, je bil ameriški novinar in pisatelj. Rodil se je na Kitajskem v družini protestantskih misijonarjev. Pri desetih letih so se vrnili v ZDA. Študiral je na Yaleu. Pisal je najprej za Time, med drugo svetovno vojno je delal kot vojni dopisnik, spremljal je predvsem boje v Evropi in Aziji. Po vojni je v letih 1945-1946 Hersey živel na Japonskem, od koder je za New Yorker poročal o obnovi opustošene države. Takrat je našel dokument jezuitskega misijonarja, ki je preživel atomsko bombo v Hirošimi. Obiskal ga je in ta ga je seznanil z drugimi preživelimi. Nastalo je besedilo Hirošima, ki je bilo prvič objavljeno leta 1946 - v njem Hersey povzema zgodbe šestih ljudi, ki so preživeli bombardiranje Hirošime: zdravnika, protestantskega župnika, ovdovele šivilje, mlade delavke in nemškega jezuitskega duhovnika.V slovenščino imamo prevedene Herseyjeve knjige: Volja do življenja, roman Zaljubljen v vojno in Hirošimo, ki jo je pred leti na novo prevedel Andrej Hiti Ožinger. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
"Ta knjiga govori o nekaterih, ki so že v deželi rajnkih. Sodelovanje z njimi, učenje od njih, tudi občudovanje in pogovori, so mi veliko dali," je med drugim ob svoji knjigi Ne bom jih pozabil zapisal Tone Partljič. Živo, toplo in človeško izriše svoje spomine na srečanja z različnimi znamenitimi ustvarjalci – med njimi je tudi Stane Sever. Izbrali smo odlomek iz daljšega besedila o tem našem znamenitem igralcu. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.
Slovenski dramski igralec Evgen Car je 24. maja praznoval svoj 80. jubilej. Rodil se je leta 1944 v Dobrovniku, sredi šestdesetih se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in diplomiral leta 1967. V letih od 1968 do 1979 je bil član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od leta 1980 naprej pa član Mestnega gledališča ljubljanskega. Občasno je gostoval v Slovenskem mladinskem gledališču, Eksperimentalnem gledališču "Glej", Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in v Prešernovem gledališču Kranj. Oblikoval je številne prepoznavne glavne in stranske dramske, še zlasti komične in tragikomične like, od Shakespearja in Moliera do likov sodobne dramatike. Znan je tudi po vlogah v več slovenskih filmih, še posebno pa je zaslovel z monodramo Poredušov Janoš. Ob svojem jubileju je tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil svojo novo knjigo z naslovom "Pojavimo se in poniknemo kot boža doga" – boža doga v prekmurščini pomeni mavrica. V knjigi je devet različnih zgodb, izbrali smo del ene izmed njih, v kateri je osrednja pozornostnamenjena prekmurščini. Interpret Evgen Car, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
