Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Spomini, pisma in potopisi

284 epizod

284 epizod


Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.


5. 2. 2023

Martin Kušej: Za mano belina

Martin Kušej je gledališki in operni režiser, rojen 1961 v Volšperku (Wolfsbergu) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem v slovenski družini. Najprej je študiral germanistiko in šport na univerzi v Gradcu, nato še režijo na tamkajšnji visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Kot asistent režije se je v osemdesetih letih kalil v Gradcu in Ljubljani, kamor je prišel tudi z namenom, da se bo naučil slovensko. Takrat je tudi še igral rokomet v prvi avstrijski ligi. V devetdesetih letih se je uveljavil kot eden najprodornejših in najizvirnejših avstrijskih gledališčnikov in režiral v najuglednejših evropskih dramskih in opernih gledališčih. Je prejemnik vrste avstrijskih in nemških nagrad. Leta 2019 je postal direktor dunajskega Burgtheatra, ki v nemškem govornem prostoru velja za osrednjo gledališko hišo. Lani spomladi je pri dunajski založbi Edition a izšla njegova avtobiografsko-esejistična knjiga Za mano belina, v kateri razmišlja o svoji življenjski in poklicni poti ter razgrinja svoje poglede na režijo, gledališče, umetnost in kulturo v našem izzivov polnem času. Prevajalka Tina Mahkota, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.


29. 1. 2023

Esther Kinsky: Rombo

Odlomek iz romana Esther Kinsky Rombo (2022), v katerega so vpleteni spomini sedmih prebivalcev doline v vasici po Kaninom na območju Furlanije, ki jo je 6. maja (in nato še septembra) 1976 prizadel hud potres. Ta potres je zaznamoval tudi Posočje. Rombo je italijanska beseda za podzemno grmenje pred potresom. Esther Kinsky je bila rojena leta 1956 v Engelskirchnu, živi v bližini Vidma. Je prevajalka, romanopiska, pesnica in esejistka. Knjiga je napisana v obliki kratkih poglavij z naslovi, ves čas se menjajo pričevanja oziroma spomini sedmih oseb in opisi dogajanja pred, med in po potresu. Napisana je v strnjenem, strogem in hkrati liričnem slogu. Prevod Miriam Drev, interpreta Pia Zemljič in Benjamin Krnetić, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.


22. 1. 2023

Miroslav Košuta: Mlada pota in prijatelji

Besedilo Mlada pota in prijatelji in besedilo Salvatore Quasimodo v Ljubljani, ki bo predvajano za njim, sta vzeti iz knjige Na zmajevih krilih (Mladinska knjiga, 2020). V njej pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta opisuje čas svojega bivanja v Ljubljani, ki se je začelo leta 1956 in trajalo trinajst let. Izbrana poglavja, v katerih nastopajo številni danes priznani ustvarjalci, ustvarijo mozaičen, a živ vpogled v intelektualni in umetniški utrip Ljubljane v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Interpret Aleš Valič, režiser Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra David Lap in Rok Fiamengo, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.


15. 1. 2023

Konstantin Sergejevič Aleksejev Stanislavski,: Spomini, moje življenje v umetnosti

Konstantin Sergejevič Aleksejev, ruski igralec in režiser s psevdonimom Stanislavski, ki ga je prevzel kot igralec, si je ob igralskem ustvarjanju zapisoval svoje razmisleke, težave igralskega poklica, aforizme, vse, kar je opazil. Iz tega je nastal poznejši opus Stanislavskega, v katerem je utemeljil svojo znamenito igralsko metodo, po večini veljavno še danes. Spomine Stanislavskega je prevedel Janko Moder leta 1956, zato zvenijo rahlo starinsko, vendar primerno izvirniku, ki pripada še devetnajstemu stoletju. "Moj bog! Kakšna muka je biti igralec! Tako se mi je umetnost dozdevala takrat zdaj lahka, zdaj težka, zdaj nebeška, zdaj neznosna, zdaj radostna, zdaj moreča. In nisem bil v zmoti. Ni večjega veselja, kakor biti doma na odru, in nič strašnejšega ni, kakor biti na njem tujec. Nič ni bolj morečega kakor dolžnost, da moraš za vse na svetu prikazati nekaj tujega ti, nejasnega, nekaj, česar ni v tebi." Piše Stanislavski, rojen 17. januarja pred 160 leti.


8. 1. 2023

Nikola Tesla: Moji izumi

Nikola Tesla, srbsko-ameriški izumitelj, vizionar, avtor več kot 700 patentov, je raziskoval predvsem elektriko in magnetizem. Zanimala so ga še druga področja, znanstveno razlago je iskal tudi za mejne pojave. Njegovi najznamenitejši izumi so večfazni indukcijski elektromotor, Teslov transformator in turbina brez lopatic, prva hidroelektrarna na Niagarskih slapovih pa je bila zgrajena po njegovih načrtih. Umrl je 7. januarja pred 80 leti. Ob tej priložnosti smo izbrali nekaj odlomkov iz avtobiografije Moji izumi. V njej se jasno pokaže tudi njegova človeška plat. Poleg genialnega uma so k njegovim številnim izumom pripomogle izrazita disciplina in delavnost, pa tudi domišljija in intuicija. \n\nPrevod knjige Monika Kavalir, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.


1. 1. 2023

Goran Vojnović: Ich bin kein Berliner

Se spomnite evropskega prvenstva v košarki 2022 ali pa ste ga iz razumljivih razlogov nekoliko potlačili? Nas je zanimalo, kako je evropsko prvenstvo in prizadevanja naših košarkarjev po novi lovoriki doživljal slovenski pisatelj, filmski režiser in košarkarski navdušenec Goran Vojnović. Interpret Gregor Zorc, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2022.


25. 12. 2022

Spomini, pisma in potopisi

Izbrali smo nekaj pisem, ki jih je Janko Lavrin sredi osemdesetih pisal takratni urednici na Radiu Ljubljana Rapi Šúklje. Lavrin je bil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec. Rodil se je leta 1887 v Krapi v Beli krajini, leta 1917 pa se je za stalno naselil v Veliki Britaniji. Poročen je bil z angleško slikarko Noro. Stikov s svojo domovino ni nikoli prekinil; o tem pričajo številna ohranjena pisma, ki so leta 2004 izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti - njen zunanji dopisni član je bil vse od leta 1956. Izbrana pisma, napisana v žlahtni arhaični slovenščini - Lavrin je skoraj 80 let živel zunaj domovine - so iz zadnjega obdobja njegovega dolgega življenja, ko je bil kljub bolezni in osamljenosti še vedno poln načrtov.Interpret Pavle Ravnohrib,režiserka Ana Krauthaker,glasbeni opremljevalec Marko Stopar,mojster zvoka Staš Janež,urednika oddaje Vida Curk, Matej Juh.Produkcija 2006.


18. 12. 2022

Rebecca West: Črno jagnje in sivi sokol: Potovanje po Jugoslaviji

Rebecca West je bila angleška pisateljica, aktivistka in popotnica, ki je živela med letoma 1892 in 1983. Njeno delo je obširno in zajema vse od romanov do dokumentarnih zapisov, ki združujejo prvine žurnalizma, antropoloških in etnografskih študij ter popotne književnosti. Njeno osrednje delo je Črno jagnje in sivi sokol: Potovanje po Jugoslaviji, ki je izšlo leta 1941 in je prodorna analiza Evrope tik pred začetkom druge svetovne vojne.Avtorica oddaje in prevajalka Leonora Flis,interpretka Sabina Kogovšek,bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,tonska mojstrica Mirta Berlan, asistent Milan Golob,režiser Alen Jelen.Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek.Leto nastanka 2020.


11. 12. 2022

Ai Weiwei: 1000 let radosti in bridkosti

Ai Weiwei je najverjetneje najslavnejši konceptualni umetnik danes. Lani je v angleščini izšla njegova avtobiografija z naslovom 1000 let radosti in bridkosti, letos pa je pri založbi Učila izšel njen slovenski prevod Manice Baša. V knjigi umetnik pripoveduje o otroških in zrelih letih, o svojem ustvarjanju, hkrati pa tudi o družbenem dogajanju na Kitajskem. Značilen je že njen začetek, v katerem Ai pripoveduje o letih kulturne revolucije in svojem očetu, tudi pesniku Aiju Qingu. Nikar ne zamudite.Prevajalka Manica Baša,režija Klemen Markovčič,interpret izbranega odlomka Matej Puc,glasbena oprema Nina Kodrič,tonski mojster Blaž Kumše,urednik oddaje Marko Golja.


4. 12. 2022

Marc Chagall: Moje življenje

Vzporednost dveh jezikov, likovnega in literarnega, ki ju je oba mojstrsko obvladal, je močno zaznamovala rusko-francoskega umetnika Marca Chagalla. Dočakal je skoraj sto let – rodil se je leta 1887 v Vitebsku v Belorusiji in umrl 1985 v Saint-Paul-de-Venceu v Franciji. Ta slikar zgodnjega modernizma je ustvarjal še v grafiki, ilustraciji, scenografiji, vitraju, tapiseriji, tudi na stene je slikal. Pablo Picasso je nekoč dejal, da bo po smrti Henrija Matissa Marc Chagall ostal edini slikar, ki resnično razume, kaj je barva. V avtobiografiji Moje življenje, ki jo je pisal v letih 1921 in 1922, torej v obdobju oktobrske revolucije, se posveti svojemu otroštvu v ruski judovski skupnosti, odločitvi za slikarstvo, življenju v Parizu in vrnitvi domov. Ponese nas v napol sanjski, napol nadrealistični svet – kakor bi podobe s svojih slik prevajal v besede. Interpret Brane Grubar,režiserka Irena Glonar,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,tonski mojster: Mirko Marinšek, asistent zvoka Zmago Frece,urednika Tadeja Krečič, Žiga Bratoš,prevajalka Suzana Koncut,Leto nastanka 2006.


27. 11. 2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Pisateljska blokada ni ravno redka tema literarnih del, a pisateljica Dijani Matković ne ostaja le pri tem, pač pa ji je to izhodišče za obračun s svojo preteklostjo, z domačimi razmerami, z negotovostjo, sramom in jezo, ki se ji je nabrala ob težavnem odraščanju in vstopanju v družbena razmerja.Interpretka Ana Facchini,režiserka Renata Vidič,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Jadranko Oblak,urednik oddaje Vlado Motnikar.Produkcija 2022.


20. 11. 2022

Marcel Proust: Petinsedemdeset listov

Petinsedemdeset rokopisnih listov, ki so v arhiv francoske narodne knjižnice prišli po smrti znamenitega raziskovalca Proustovega opusa Bernarda de Falloisa leta 2018, so ljubitelji in poznavalci Prousta ob knjižni izdaji (Gallimard, 2021) pozdravili kot veliko, temeljno odkritje. Arhivskih odkritij, povezanih s Proustom, je bilo v zadnjih letih kar nekaj. Leta 2017 se je tako pojavil edini doslej znan filmski posnetek pisatelja, natančneje posnetek aristokratske poroke, ki se je je, v zelo stranski vlogi, udeležil tudi mladi Marcel. Leta 2019 so izšle mladostne novele, ki jih je Proust, najverjetneje iz moralnih ozirov, izločil iz rokopisa svoje prve knjige Radosti in dnevi. A Petinsedemdeset listov je vendarle odkritje drugačne vrste. V nasprotju z izkopaninami, ki nas vračajo v čas, ko je Proust osupljivo malo obetal, nas petinsedemdeset listov papirja, popisanih leta 1908, postavi v trenutke, ko se je začenjal Proustov čudež, preobrazba diletanta v velikega romanopisca. Kar imamo pred seboj, so zelo očitno prvi osnutki cikla Iskanje izgubljenega časa. Magdalenic na teh straneh ne bomo našli, začutili pa bomo Proustovo naraščajoče zavedanje o moči spomina, ki bo zanj postal temeljni, vseobsegajoči navdih. In še nekaj: zaslutili bomo, da je bilo žarenje Benetk najbrž enako pomembno kot lipov čaj.Prevajalka Katarina Marinčič,interpret Željko Hrs,režiser Klemen Markovčič,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Urban Gruden,urednik oddaje Matej Juh.Produkcija 2022.


13. 11. 2022

Uroš Zupan: Brbotajoča energija

Pesnik in esejist Uroš Zupan je v knjigi Znamenja v kroženju, za katero je prejel Rožančevo nagrado, objavil eseje o svojem osebnem in hkrati poznavalskem odnosu do poezije in o raznovrstnih pesnikih, ki so kakorkoli vplivali nanj, od Prešerna prek Zajca in Strniše do mlajših sodobnikov. Spominski esej z naslovom Brbotajoča energija je posvetil Alešu Debeljaku.Interpret Primož Pirnat,režiserka Ana Krauthaker,glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,mojster zvoka Matjaž Mikličurednik oddaje Vlado Motnikar.Produkcija 2022.


6. 11. 2022

Vinko Möderndorfer: Vztrajanje v predanosti

Vinko Mőderndorfer je izjemno vsestranski umetnik, tudi esejist. V svoji četrti esejistični knjigi Ljudomrznik na tržnici (Mladinska knjiga, 2019) s podnaslovom Eseji, razmišljanja, dnevniki, nočna klepetanja o dolini šentflorjanski in drugih gledaliških rečeh (2012–2018) je objavil tudi esej Vztrajanje v predanosti, esej o svojem razmerju do poezije in pesmi, esej, nabit s premislekom, čustvi, spomini ... Nikar ne zamudite.Avtor literarnega dela Vinko Möderndorfer,režiserka Špela Kravogel,interpret Matej Puc,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Marko Golja.


30. 10. 2022

David Leavitt: Firence, občutljiv primer

Ameriški pisatelj David Leavitt svojo knjigo o Firencah začne s podatkom, da gre za mesto, ki je že od nekdaj priljubljena destinacija samomorilcev. Seveda pa ne samo njih. Vanje se zgrinjajo trume turistov. "Sodobnemu obiskovalcu se lahko Firence zdijo izmenično vsiljive in vulgarne, v nekaterih četrtih osorno negostoljubne, medtem ko v drugih strežejo najnižjim turističnim vzgibom." Manj znano je, da so se v zadnjih stoletjih tam naseljevali mnogi, za katere je življenje drugod po Evropi, predvsem pa na Otoku, postalo preveč utesnjujoče in omejujoče. Duhovita pripoved o mestu, ki med drugim hrani največ umetnin na svetu.David Leavitt je avtor devetih romanov, več zbirk kratke proze in dveh nefikcijskih del; knjiga Firence, občutljiv primer je v izvirniku izšla leta 2003.Prevod Staša Grahek,interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Miha Klemenčič, režiija Živa Bizovičar.Urednik oddaje Matej Juh.Leto nastanka 2022.


23. 10. 2022

Cees Nooteboom: Stranpoti do Santiaga

Priznani nizozemski pisatelj Cees Nooteboom, ki bo kmalu dopolnil 90 let, ima za seboj zelo plodovito pisateljsko pot. Med literarne zvezde ga je izstrelil roman Rituali iz leta 1980. V slovenščini lahko beremo še njegove romane Naslednja zgodba, Vsi sveti ter Raj izgubljeni, zbirko esejev Ugrabitev Evrope in potopisni roman Stranpoti do Santiaga. Avtor v njem z izjemnim občutkom za podrobnosti popisuje svojo pot v špansko mesto Santiago de Compostela, ki ga vidi kot skupek vseh svojih popotovanj po Španiji. Piše o španski duši, njeni zgodovini, literaturi in arhitekturi ter vse to prepleta z globokimi eksistencialnimi uvidi. Za oddajo smo izbrali odlomek s konca te knjige, ki govori o tem, kako pisatelj vidi in čuti ta sveti kraj. Prevajalka: Tanja Mlaker, interpret: Milan Štefe, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Nataša Kocjančič,tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten, leto nastanka: 2016.


16. 10. 2022

Sully Prudhomme: Zaupni dnevnik

René François Armand Sully Prudhomme, znan bolj po krajšem imenu Sully Prudhomme je bil francoski filozof, pesnik, esejist. Rodil se je leta 1839, umrl pa je 6. septembra leta 1907. Leta 1901 je prvi dobil Nobelovo nagrado za književnost, kar je bila za mnogo poznavalcev književnosti nemajhno presenečenje in vzrok za negodovanje, saj so vsi pričakovali, da jo bo prejel Tolstoj, ki je veljal za največjega živečega literata. Zanimivo: na Prudhommeovo pisanje se, v nasprotju s Tolstojevim, danes komaj še kdaj spomnimo. In vendar se zdi ob sto petnajsti obletnici smrti vredno pogledati v njegov Zaupni dnevnik (prevod Pavle Jarc) in prebirati, kako je razmišljal in živel, na kakšen način je pisal pesmi, s kom se je družil. Posebej zanimivi so njegova dognanja o ženskah in o odnosih med spoloma. Prevajalec Pavle Jarc, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2022.


9. 10. 2022

Andrej Kurkov: Majdanski dnevnik

Doslej je napisal 19 romanov, med njimi je uspešnica Piknik na ledu, ki jo je poslovenila Lijana Dejak. Je tudi avtor devetih knjig za otroke ter približno 20 scenarijev za dokumentarne, igrane in televizijske filme. Njegova dela so prevedena v desetine svetovnih jezikov. Andrej Kurkov že desetletja piše dnevnik. Po ruski priključitvi Krima in majdanski revoluciji leta 2014 – takrat je po krvavih spopadih med protestniki in varnostnimi silami v ukrajinski prestolnici Kijev prišlo do odstavitve proruskega predsednika Viktorja Janukoviča in strmoglavljenja takratne ukrajinske vlade – je Andrej Kurkov izdal Ukrajinske dnevnike, v katerih je dokumentiral dogajanje v domačem Kijevu na prelomu let 2013 in 2014. Takrat je zapisal, da v njegovi državi še nikoli ni bilo tako grozno – z letošnjo agresijo Rusije na Ukrajino pa se je to seveda tragično spremenilo. Prevod Andrej Gajšek, interpretacija Matej Puc, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Gašper Loborec. Urednica oddaje Staša Grahek.


2. 10. 2022

Dopisovanje Franceta Mesesnela in Vena Pilona

Slike že lahko govorijo zase, pa vendar je zanimivo prebrati tudi kakšen zapis o likovni umetnosti – premišljanje, kritiko. Mi se bomo spomnili dopisovanj med rojakoma in prijateljema umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom in likovnikom Venom Pilonom. Iz obdobja med 1920 in 1929 se je ohranilo 68 pisem in nekaj razglednic, pisala sta si o vsakdanjem življenju in o umetnostni, na primer podrobnosti o Pilonovi prelomni ljubljanski razstavi leta 1923, ko je njegova nova slikarska in grafična tehnika naletela na težko kritiko skladatelja in likovnika Saše Šantla, na kar se je Mesesnel, ki je razvijal plodno kritiško dejavnost, odzval s svojo, drugačno argumentacijo. V odlomku iz pisem med Mesesnelom in Pilonom opazimo, da je prav zaradi tega med prijateljema tudi zavrela kri. Interpreta Jernej Gašperin in Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika Maja Žel Nolda in Žiga Bratoš. Leto nastanka 2013.


25. 9. 2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Andrzej Stasiuk je eden izmed najbolj priljubljenih sodobnih poljskih avtorjev pri nas – prevedenih imamo šest njegovih knjig, večina je razprodanih. Knjiga Fado obsega štiriindvajset drobnih, mestoma izrazito liričnih potopisnih esejev, v katerih se avtorjeva doživetja s poti po Karpatih, Srednji Evropi in Balkanu, prepletajo s spominskimi, literarnimi reminiscencami ali referencami, refleksivnimi ali meditativnimi vložki. Za oddajo smo izbrali zapisa Avtocesta in Črna gora. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2022.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt