Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Bliža se čas dopustov in marsikdo se sprašuje Kam? Igralec in tudi navdušen jadralec Brane Grubar ima odgovor: Drugam! Vtise z jadranj po Jadranu, Grčiji in drugod po Sredozemlju, odlomke iz dnevnikov, polne spominov, doživetij in razmišljanj o ljudeh, naravi, gledališču ... je že pred leti strnil v potopis z naslovom Kam? Drugam! Igralec: Brane Grubar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, redaktorja: Matej Juh in Vlado Motniikar Oddaja je bila posneta leta 2007.
Nikoli na vrh je že četrta knjiga italijanskega avtorja Paola Cognettija, ki jo lahko beremo v slovenskem jeziku. Eden najbolj prevajanih italijanskih pisateljev srednje generacije se v svojih delih loteva različnih tem, skupna pa jim je ljubezen do narave in raziskovanja svoje notranjosti. Glavni protagonist se tokrat odpravi na popotovanje v Himalajo, ki mu odstre povsem nove svetove, ne samo zunaj sebe, ampak tudi znotraj. Kaj pomeni stopati po Himalaji z odpravo vodnikov, nosačev in mul, kako se spopasti z višinsko boleznijo in vseeno vztrajati do cilja ter kako lahko gore utrjujejo medčloveške odnose – o vsem tem govori knjiga Nikoli na vrh. Prevajalec: Jernej Šček, interpret: Branko Jordan, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman.
Knjiga Spomini Dmitrija Šostakoviča, kakor jih je slišal in uredil Solomon Volkov – kot se glasi slovenski naslov – je ena najbolj kontroverznih knjig o glasbeniku in glasbi v 20. stoletju, ki še danes razdvaja tako, kot je razdvajala, ko je knjiga v angleščini – ruski izvirnik v knjižni obliki ni bil nikoli objavljen – izšla leta 1979. Glavni problem knjige je pristnost izjav Dmitrija Šostakoviča. Volkov je nekje dejal, da so zapisi nastali na srečanjih s Šostakovičem med letoma 1971 in 1974. Na teh srečanjih si je Volkov delal zapiske, jih uredil ter jih nato predstavil skladatelju. Šostakovič je umrl leta 1975, torej še pred izidom knjige, kar pomeni, da ni mogel potrditi pristnosti vseh zapiskov pred njenim izidom. Poleg tega naj bi se izvirni zapisi izgubili. Tudi zato je še danes nemogoče določiti, kje se konča avtorska pripoved Dmitrija Šostakoviča in kje se začne fikcijski dodatek Solomona Volkova. Pa vendar tega dela o skritem disidentu nikakor v Sovjetski zvezi ni mogoče spregledati, saj prinaša, kot pravi prevajalec Branko Gradišnik in s čimer se strinjajo tudi kritiki Volkova, "realen psihološki in biografski portret". V današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo slišali uvodni odlomek iz tega dela, v katerem Šostakovič pripoveduje o svojem mladostnem obdobju. Prevod Branko Gradišnik, interpret Matej Puc, režiser Andrej Jus, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2023.
V spominskem odlomku Aleš Jan piše o tem, kako odločilni so človeški značaji ne le na odru, temveč tudi za odrom in v upravah gledaliških hiš. Kažejo se celo na repertoarjih. Najsi bo moč ali šibkost, dve plati istega kovanca v življenju spremljata vsakogar in mu krojita življenjsko usodo. V spominih na uprizoritev Lepe Vide v režiji Slavka Jana, ki nikoli ni bila izvedena, se Aleš Jan vrača v svoje otroštvo in mladost in nas seznanja z zasebnimi podrobnostmi, pozneje pa tudi s svojo potjo zrelega ustvarjalca in avtonomne osebnosti, ki z drobno potezo na koncu svoje predstave poskuša zapolniti prazno mesto v mozaiku umetniškega opusa svojega očeta. Igralec je Aleš Valič, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija leta 2023.
Bolnišnica Franja je eno izmed velikih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Vodila jo je zdravnica Franja Bojc-Bidovec. Leta 1984 je pri Založbi Borec objavila spomine z naslovom Ni neskončnih poti: pisma sinu. Izbrali smo poglavje o težavah, ki si jih je načelna zdravnica nakopala zaradi svoje drže. Nikar ne zamudite. Interpretka Lea Mihevc, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Rapa Šuklje, gledališka, filmska in literarna kritičarka, prevajalka, urednica oddaje Gremo v kino in avtorice številnih literarnih oddaj ter poglobljenih spremnih besed k temeljnim delom svetovne književnosti, se spominja svojih prvih radijskih let. Rodila se je 26. aprila 1923, v kulturnem uredništvu tedanjega Radia Ljubljana pa se je zaposlila leta 1948. Igralka: Draga Potočnjak, redaktorja: Andrej Arko in Vlado Motnikar, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Produkcija: 1993
21. aprila bo minilo osemdeset let od smrti slikarja Riharda Jakopiča, zato poklon velikemu slovenskemu slikarju z odlomkom iz knjige Antona Podbevška o njem. Besedilo je predvsem dokument izjemne kulturnozgodovinske vrednosti. Pisatelj je bil dolga leta Jakopičev prijatelj in zaupnik ter je tudi zbiral podatke o njegovem življenju in delu, zapisoval pa si je tudi njegova razmišljanja in odgovore na različna vprašanja. Prav tako je zbral dokumentacijo o Jakopičevih prijateljih in sodobnikih. Tako je to delo najstvarnejši in najobsežnejši Jakopičev življenjepis in dokument o njegovi tragični eksistenci, pa tudi dragocena podlaga za raziskovanje slovenskega impresionizma. Iz knjige, ki je izšla leta 1983 pri Cankarjevi založbi, smo izbrali odlomek, v katerem je Anton Podbevšek obiskal Riharda Jakopiča sedem let pred njegovo smrtjo v ateljeju na Mirju. Igralec Matej Recer, glasbenua opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Jože Valentič. urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.
Pisateljica Janet Frame – živela je med letoma 1924 in 2004 – je osrednja novozelandska avtorica romanov, kratke proze in poezije. Njena zgodnja leta so zaznamovali revščina, sestrina smrt in bratova bolezen. Študirala je za učiteljico, toda leta 1945 je doživela zlom. Zmotno so ji diagnosticirali shizofrenijo in skoraj desetletje je preživela v psihiatričnih bolnišnicah. V tem času je zavzeto brala in razvijala svoj pisateljski talent. Leta 1951, ko je bila še vedno pacientka, je izšla njena prva knjiga z naslovom Laguna. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki izražajo občutke izolacije in negotovosti. Za pisateljico so načrtovali lobotomijo, ko pa je vodstvo bolnišnice izvedelo, da je za knjigo prejela literarno nagrado, so postopek preklicali in Frameova je leta 1955 odšla na prostost. Njena dela zaznamuje raziskovanje odtujenosti in izolacije. Izbrali smo odlomek iz njene Avtobiografije. Del te knjige je filmski režiserki Jane Campion služil kot gradivo za film Angel za mojo mizo. Prevod Miriam Drev, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Luka Hočevar, tonska izvedba Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Metka Zupančič je bila morda za življenje med kulturami, tradicijami in običaji zaznamovana že v otroštvu, ko se je z družino leta 1956 preselila v Koper, pri sedemnajstih v Ljubljani združevala gimnazijo in srednjo glasbeno šolo, končala še dvojni študij, leta 1974 na Filozofski fakulteti in leto pozneje na Glasbeni akademiji, takoj zatem pa je kot štipendistka Francoske vlade v Strasbourgu zastavila študij francoskega novega romana in decembra 1977 uspešno zagovarjala doktorat 3. stopnje o Claudu Simonu. Po vrnitvi v Slovenijo je bila samostojna prevajalka, jeseni 1979 so jo na Filozofski fakulteti v Ljubljani sprejeli kot asistentko za francosko književnost. Potem ko je Claude Simon leta 1985 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je v slovenščino prevedla njegova romana Georgike in Flandrijsko cesto, decembra 1988 pa na Univerzi v Zagrebu uspešno zagovarjala disertacijo "Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona". Po več študijskih bivanjih v Severni Ameriki se ji je jeseni 1989 ponudila priložnost za poučevanje v ZDA in Kanadi. Od leta 2000 do upokojitve leta 2017 pa je delovala na Univerzi Alabame v Tuscaloosi, kjer so ji podelili status zaslužne profesorice. Avtobiografsko obarvana pripoved L’envahissement - Tisto neustavljivo je nastala leta 1998 v Guelphu v Kanadi in je razen objavljenih dveh poglavij ostala v predalu vse do leta 2020, ko ji je natis pri pariški založbi L'Harmattan ponudila urednica Laure Lévêque. Delo bo prav kmalu izšlo pri Književnem društvu Hiša poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Jožica Avbelj, režija Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto 2023.
Tridesetega marca bo minilo 170 let od rojstva nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, enega izmed slikarjev, ki so postavili temelje moderni umetnosti. Njegovo življenje in delo sta bila predmet izjemno pogoste obravnave tako stroke kot tudi različnih knjižnih biografij in filmskih scenarijev. Sam je od svojega dvajsetega leta pa do smrti pisal pisma bratu Theu, zaupniku in podporniku. Poročal mu je o vsakodnevnih dogodkih in tegobah, še največ pa o svojem ustvarjanju. Van Goghova pisma so tako svojevrstna kronika pretresljive usode poklicanosti k slikarstvu in premagovanju svoje lastne negotovosti in nerazumevanja okolice. Za oddajo smo izbrali nekaj pisem, ki jih je Van Gogh pisal v Arlesu, od svojega prihoda do pričakovanja prihoda prijatelja Paula Gauguina. V pismih opisuje tudi okoliščine, v katerih je nastalo nekaj njegovih najbolj znanih slik. Prevajalec Brane Kovič, igralec Marko Mandić, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2013.
Pesnik, prevajalec in urednik Niko Grafenauer je zagotovo eden izmed najbolj zaslužnih Slovencev 20. stoletja. Kot ustvarjalec in izjemen ljubitelj umetnosti, kot kritičen intelektualec, erudit, prodoren in neustrašen mislec je s svojim delovanjem in s svojo osebnostjo v temelju zaznamoval slovensko literarno in družbeno polje. Svojo življenjsko pot opisuje v knjigi Plasti odzidanih daljav, ki je leta 2021 izšla pri založbi Beletrina. V prihodnjih minutah, v oddaji Spomini, pisma in potopisi, boste lahko prisluhnili njegovemu spominu na študijska leta, ki jih je zaznamovalo pestro kulturno-politično dogajanje, v prav tistem času so namreč ukinili revijo Perspektive, zamenjali uredništvi revij Tribuna in Naša sodobnost, člani Udbe pa so zasliševali odstranjene člane uredništev – med njimi je bil, seveda, tudi Grafenauer sam. Režija: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Luka Hočevar, interpretacija: Saša Tabaković, urednica: Tina Kozin, leto produkcije: 2023.
Jožica Avbelj je dramska in filmska igralka z izjemnim opusom. Nase je opozorila že med študijem na akademiji, ko je igrala v eksperimentalnem gledališču Glej. Leta 1975 je postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega in tu ustvarila izjemne vloge. Zanje je prejela vse najvidnejše nagrade, leta 2001 pa največjo: Borštnikov prstan za celoten igralski opus. Nedavno je pri založbi Beletrina v sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim izšla biografija Jožice Avbelj z naslovom Joži. Napisala jo je Petra Pogorevc in iz te knjige smo izbrali poglavje z naslovom Dirkač in bleferka v interpretaciji Jožice Avbelj same. Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Nobelovec Heinrich Böll (1917 – 1985) velja za enega najpomembnejših pisateljev nemškega povojnega obdobja. Pri nas se je uveljavil predvsem kot romanopisec. Poznamo ga po prevedenih romanih, kot so Klovnovi pogledi, Bilijard ob pol desetih, Skupinska slika z gospo in Konec službene vožnje. Böll pa je manj poznan po potopisu po Irski z naslovom Irski dnevnik (CZ, 1995), ki je v izvirniku izšel leta 1957 ter po izidu nekaj let precej vplival na nemško dojemanje Irske. Nastal je na družinskem potovanju, pisatelj pa v njem na poetičen način popisuje kraje in ljudi. Prevajalec Vital Klabus, interpret Jernej Kuntner, režiserka Elza Rituper, urednika oddaje Metod Pevec in Gregor Podlogar, leto nastanka 1995.
Štiriindvajsetega februarja 1903 se je v Trstu rodil pisatelj, dramatik in esejist Vladimir Bartol, premišljevalec o Freudovih, Machiavellijevih in Nietzschejevih delih. Volja do moči, iskanje resnice in manipuliranje z ljudmi so tudi teme številnih njegovih literarnih del, predvsem romana Alamut, na novo odkritega v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ko je bil preveden v več kot dvajset jezikov. Napisal ga je tik pred začetkom druge svetovne vojne; o tem, kako je nastajal, pa piše tudi avtobiografiji Romantika in platonika sredi vojne. Igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija: februar 2023.
"Spomini iz otroške dobe? Veliko jih je in skoroda vsi so zvezani s poezijo in skrivnostmi in stvarmi, ki jih v našem današnjem svetu ni več." piše Bojan Štih v besedilu Spominjam se naše ulice, ki ga najdemo v knjigi To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen Bojana Štiha, kritika, esejista, gledališčnika in urednika. Avtor se je rodil 18. februarja pred stotimi leti, to pa je več kot primerna priložnost, da se ga spomnimo: neizbrisno je zaznamoval slovensko kulturo: od leta 1959 pa do smrti leta 1986 je namreč vodil osrednje slovenske institucije: Triglav film, ljubljansko Dramo, slovensko ljudsko gledališče v Celju in SNG Dramo v Mariboru, potem pa še Viba film. Ves čas je pisal in knjiga To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je bila večkrat natisnjena uspešnica. Kot bomo slišali, Bojan Štih obuja spomine na otroštvo v Ljubljani – ne brez nostalgije in tudi grenkobe … Igralec Robert Prebil, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1991.
Slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj Samo Rugelj je avtor več različnih knjig. Njegova najnovejša je potopis z naslovom Soncu naproti s podnaslovom Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete. V njem popiše pot, ki sta jo z ženo Renate opravila po delu evropske pešpoti E4, v pripoved pa avtor vplete tudi grške mitološke zgodbe ter svoje osebno doživljanje tega otoka. Kot popotnico v branje avtor na začetku knjige citira Wernerja Herzoga "Svet se razkrije tistim, ki po njem hodijo peš." Interpret Matej Puc, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2023.
Martin Kušej je gledališki in operni režiser, rojen 1961 v Volšperku (Wolfsbergu) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem v slovenski družini. Najprej je študiral germanistiko in šport na univerzi v Gradcu, nato še režijo na tamkajšnji visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Kot asistent režije se je v osemdesetih letih kalil v Gradcu in Ljubljani, kamor je prišel tudi z namenom, da se bo naučil slovensko. Takrat je tudi še igral rokomet v prvi avstrijski ligi. V devetdesetih letih se je uveljavil kot eden najprodornejših in najizvirnejših avstrijskih gledališčnikov in režiral v najuglednejših evropskih dramskih in opernih gledališčih. Je prejemnik vrste avstrijskih in nemških nagrad. Leta 2019 je postal direktor dunajskega Burgtheatra, ki v nemškem govornem prostoru velja za osrednjo gledališko hišo. Lani spomladi je pri dunajski založbi Edition a izšla njegova avtobiografsko-esejistična knjiga Za mano belina, v kateri razmišlja o svoji življenjski in poklicni poti ter razgrinja svoje poglede na režijo, gledališče, umetnost in kulturo v našem izzivov polnem času. Prevajalka Tina Mahkota, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Odlomek iz romana Esther Kinsky Rombo (2022), v katerega so vpleteni spomini sedmih prebivalcev doline v vasici po Kaninom na območju Furlanije, ki jo je 6. maja (in nato še septembra) 1976 prizadel hud potres. Ta potres je zaznamoval tudi Posočje. Rombo je italijanska beseda za podzemno grmenje pred potresom. Esther Kinsky je bila rojena leta 1956 v Engelskirchnu, živi v bližini Vidma. Je prevajalka, romanopiska, pesnica in esejistka. Knjiga je napisana v obliki kratkih poglavij z naslovi, ves čas se menjajo pričevanja oziroma spomini sedmih oseb in opisi dogajanja pred, med in po potresu. Napisana je v strnjenem, strogem in hkrati liričnem slogu. Prevod Miriam Drev, interpreta Pia Zemljič in Benjamin Krnetić, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Besedilo Mlada pota in prijatelji in besedilo Salvatore Quasimodo v Ljubljani, ki bo predvajano za njim, sta vzeti iz knjige Na zmajevih krilih (Mladinska knjiga, 2020). V njej pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta opisuje čas svojega bivanja v Ljubljani, ki se je začelo leta 1956 in trajalo trinajst let. Izbrana poglavja, v katerih nastopajo številni danes priznani ustvarjalci, ustvarijo mozaičen, a živ vpogled v intelektualni in umetniški utrip Ljubljane v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Interpret Aleš Valič, režiser Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra David Lap in Rok Fiamengo, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
Konstantin Sergejevič Aleksejev, ruski igralec in režiser s psevdonimom Stanislavski, ki ga je prevzel kot igralec, si je ob igralskem ustvarjanju zapisoval svoje razmisleke, težave igralskega poklica, aforizme, vse, kar je opazil. Iz tega je nastal poznejši opus Stanislavskega, v katerem je utemeljil svojo znamenito igralsko metodo, po večini veljavno še danes. Spomine Stanislavskega je prevedel Janko Moder leta 1956, zato zvenijo rahlo starinsko, vendar primerno izvirniku, ki pripada še devetnajstemu stoletju. "Moj bog! Kakšna muka je biti igralec! Tako se mi je umetnost dozdevala takrat zdaj lahka, zdaj težka, zdaj nebeška, zdaj neznosna, zdaj radostna, zdaj moreča. In nisem bil v zmoti. Ni večjega veselja, kakor biti doma na odru, in nič strašnejšega ni, kakor biti na njem tujec. Nič ni bolj morečega kakor dolžnost, da moraš za vse na svetu prikazati nekaj tujega ti, nejasnega, nekaj, česar ni v tebi." Piše Stanislavski, rojen 17. januarja pred 160 leti.
