Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Spomini, pisma in potopisi

359 epizod

359 epizod


Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.


21. 07. 2024

Gerard Manley Hopkins: Pisma prijatelju Robertu Bridgesu

Angleški pesnik Gerard Manley Hopkins je bil profesor klasičnega jezikoslovja in jezuit, ki je živel med letoma 1844 in 1889. Kot pesnik je zaslovel šele potem, ko je Robert Bridges, sicer njegov pesniški prijatelj, trideset let po smrti objavil njegove pesmi. Objavljamo tri pisma, ki jih je Gerard Manley Hopkins pisal prijatelju Robertu Bridgesu; iz njih je razvidna Hopkinsova značilna zavzetost za jezik in njegove izrazne možnosti. Prevod: Andrej Arko, Interpretacija: Zvone Hribar, tonski mojster je Miro Marinšek, režiser pa Jože Valentič. Produkcija leta 2000.


14. 07. 2024

Anne Roquebert: Zaljubljen v moderno (ob 190. obletnici rojstva Edgarja Degasa)

19. julija letos mineva sto devetdeset let od rojstva Edgarja Degasa, francoskega slikarja, risarja, kiparja, grafika. Bil je eden izmed francoskih impresionistov, čeprav je pozneje sam zatrjeval, da je realist. V umetnostni zgodovini ima izjemen in paradoksen položaj, saj je hkrati najbolj klasičen in najbolj modernističen umetnik ob koncu 19. stoletja. Bil je iz premožne pariške meščanske svetovljanske družine, študiral je pravo, vendar je študij opustil in se posvetil likovnemu ustvarjanju. Prevajalec Andrej Gogala, igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


07. 07. 2024

Polde Bibič: Srečanja s kamero

Polde Bibič (1933-2012) je bil vrhunski gledališki in filmski igralec ter interpret literarnih besedil na Radiu Slovenija. Objavil je kar nekaj spominskih knjig, leto dni pred smrtjo pa je napisal in prebral besedilo Srečanja s kamero. V njem pripoveduje o svojih filmskih začetkih pri Františku Čapu, predvsem pa o sodelovanju z Matjažem Klopčičem. Avtor literarnega dela Polde Bibič, režiser Alen Jelen, interpret Polde Bibič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Andrej Kocan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2011.


30. 06. 2024

George Sand: Neobjavljena pisma

Francoska pisateljica George Sand s pravim imenom Aurore Dupin se je rodila prvega julija pred 220. leti. Je predstavnica francoske romantike in je bila v času svojega življenja med najbolj priljubljenimi in branimi evropskimi avtorji in avtoricami. Pisala je sentimentalne romane in povesti z ljubezensko tematiko, pozneje pa dela z močnejšo humanistično in socialno naravnanostjo. Iz njene biografije je znano, da je prijateljevala s Frédéricom Chopinom in Alfredom de Mussetem. Leta 2004 je izšla 27. knjiga njenih dotlej neobjavljenih pisem. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi jih je leto pozneje prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Skrbinšek, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten


23. 06. 2024

Alexander Granach: Tu hodi človek

Ime Alexandra Granacha, nemškega igralca in pisatelja, je vpisano predvsem v filmsko zgodovino. Poznamo ga po vlogah v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo. Morda manj znano pa je, da je napisal tudi izjemen avtobiografski roman z naslovom Tu hodi človek. Prevajalka knjige je Alenka Novak, ki nam je za današnjo oddajo odstopila odlomek z začetka. Granach se je rodil kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek, tako se je tudi sam izučil za peka, a kmalu – ko je pri petnajstih letih v bližnjem mestu z bratom obiskal judovsko gledališče –, je odkril svoj pravi poklic igralca. "Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved," je zapisala prevajalka Alenka Novak. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.


16. 06. 2024

John Hersey: Hirošima - Požar

John Hersey, ki se je rodil 17. junija 1914, umrl pa leta 1993, je bil ameriški novinar in pisatelj. Rodil se je na Kitajskem v družini protestantskih misijonarjev. Pri desetih letih so se vrnili v ZDA. Študiral je na Yaleu. Pisal je najprej za Time, med drugo svetovno vojno je delal kot vojni dopisnik, spremljal je predvsem boje v Evropi in Aziji. Po vojni je v letih 1945-1946 Hersey živel na Japonskem, od koder je za New Yorker poročal o obnovi opustošene države. Takrat je našel dokument jezuitskega misijonarja, ki je preživel atomsko bombo v Hirošimi. Obiskal ga je in ta ga je seznanil z drugimi preživelimi. Nastalo je besedilo Hirošima, ki je bilo prvič objavljeno leta 1946 - v njem Hersey povzema zgodbe šestih ljudi, ki so preživeli bombardiranje Hirošime: zdravnika, protestantskega župnika, ovdovele šivilje, mlade delavke in nemškega jezuitskega duhovnika.V slovenščino imamo prevedene Herseyjeve knjige: Volja do življenja, roman Zaljubljen v vojno in Hirošimo, ki jo je pred leti na novo prevedel Andrej Hiti Ožinger. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


09. 06. 2024

Tone Partljič: Ne bom jih pozabil

"Ta knjiga govori o nekaterih, ki so že v deželi rajnkih. Sodelovanje z njimi, učenje od njih, tudi občudovanje in pogovori, so mi veliko dali," je med drugim ob svoji knjigi Ne bom jih pozabil zapisal Tone Partljič. Živo, toplo in človeško izriše svoje spomine na srečanja z različnimi znamenitimi ustvarjalci – med njimi je tudi Stane Sever. Izbrali smo odlomek iz daljšega besedila o tem našem znamenitem igralcu. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


02. 06. 2024

Evgen Car: Prekmurščina, moja lüba muza

Slovenski dramski igralec Evgen Car je 24. maja praznoval svoj 80. jubilej. Rodil se je leta 1944 v Dobrovniku, sredi šestdesetih se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in diplomiral leta 1967. V letih od 1968 do 1979 je bil član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od leta 1980 naprej pa član Mestnega gledališča ljubljanskega. Občasno je gostoval v Slovenskem mladinskem gledališču, Eksperimentalnem gledališču "Glej", Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in v Prešernovem gledališču Kranj. Oblikoval je številne prepoznavne glavne in stranske dramske, še zlasti komične in tragikomične like, od Shakespearja in Moliera do likov sodobne dramatike. Znan je tudi po vlogah v več slovenskih filmih, še posebno pa je zaslovel z monodramo Poredušov Janoš. Ob svojem jubileju je tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil svojo novo knjigo z naslovom "Pojavimo se in poniknemo kot boža doga" – boža doga v prekmurščini pomeni mavrica. V knjigi je devet različnih zgodb, izbrali smo del ene izmed njih, v kateri je osrednja pozornostnamenjena prekmurščini. Interpret Evgen Car, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


19. 05. 2024

Ingrid von Oelhafen: Iskanje korenin me je vodilo po dolgi in razdrapani cesti

Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.


12. 05. 2024

In memoriam – Paul Auster: Zimski dnevnik

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, scenarist in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija, nato pa je objavil še vrsto berljivih in vznemirljivih romanov. V svojih poznih literarnih delih se je še bolj zavedal minevanja in smrti, tako tudi v delu Zimski dnevnik. V izbranem odlomku se Auster spominja svojih brazgotin, svojevrstnega življenjskega zemljevida. Nikar ne zamudite. Prevajalka Ana Grmek, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.


05. 05. 2024

Ruda Jurčec: Ko je umrl Ivan Cankar

Ruda Jurčec je bil novinar, esejist in pisatelj, rojen 1. aprila 1905 v Ormožu, umrl je 4. novembra 1975 v Buenos Airesu. Med najbolj odmevnimi deli zdomske književnosti je njegova spominska proza Skozi luči in sence v treh delih. V prvem delu je tudi odlomek o tem, kako in kaj se je dogajalo, ko je umrl Ivan Cankar. Ruda Jurčec je bil namreč tistega decembrskega dne leta 1918 dijak prvega razreda klasične gimnazije v Ljubljani, zato še malce nebogljen, pa vendar je razumel in čutil, kako velik pisatelj je bil Ivan Cankar in kako pomembnemu dogodku, kot je bil Cankarjev pogreb, je bil priča. Gotovo je Cankarjeva knjiga Milan in Milena, ki jo je kupil tisti dan, odločilno vplivala tudi na pisateljsko dušo Rude Jurčeca, pozneje izseljenca v Argentini. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


28. 04. 2024

Jože Plečnik: Pisma Emiliji Fon

Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2002.


21. 04. 2024

Mary Oliver: Po rečnem toku navzgor

Življenje in ustvarjanje ameriške pesnice Mary Oliver, ki je živela med letoma 1935 in 2019, sta neločljivo povezana z naravo. Prepričana je bila, da poezija ne sme biti izumetničena, zato je pri pisanju uporabljala preprost jezik in razumljive podobe. Besedilo z naslovom Po rečnem bregu navzgor je vzeto iz leta 2016 objavljene zbirke esejev z enakim naslovom. Prevod Miriam Drev, interpretacija Darja Reichman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024, urednica oddaje Staša Grahek.


14. 04. 2024

Henrik Neubauer: Spomini na umetniške sopotnike

Letos je velika Prešernova nagrada za življenjsko delo pripadla dr. Henriku Neubauerju. Baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, napisal je tudi več kot 30 knjig in prek 500 strokovnih člankov s področja opere in baleta. Leta 2021 je izšla njegova knjiga Spomini na umetniške sopotnike, za katero je Neubauer dejal: "Ta knjiga obuja spomine na številne moje pokojne in živeče prijatelje iz gledaliških vrst. Nekateri od teh spominov so bolj osebni, drugi manj, tretji so bolj strokovni, vsi pa zame nadvse prijetni." Izbrali smo zapis Henrika Neubauerja o slovenskem skladatelju in glasbenem pedagogu Slavku Ostercu. Interpret Ivo Ban, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2024.


07. 04. 2024

France Forstnerič: Kaj smo sanjali in kaj se je dogajalo

France Forstnerič (1933–2007) je bil novinar in pisatelj, predvsem pa pesnik, ki se je podpisal pod vsaj dve odlični pesniški zbirki. Prva je Pijani kurent (1971), druga Ljubstava (1981). Leta 2021 je pri založbi Litera izšlo Forstneričevo zbrano delo z naslovom Kaj je ostalo; uredila ga je njegova hči Melita Forstnerič Hajnšek. V obsežni in dragoceni knjigi je objavljeno tudi Forstneričevo spominsko besedilo Kaj smo sanjali in kaj se je dogajalo (ki ga je avtor objavil leta 1997 kot podlistek v Večeru); izbrali smo odlomke iz omenjenega besedila, iz umetnikovih spominov na vojna, povojna in študentska leta. Režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


31. 03. 2024

Jurica Pavičić: Knjiga o jugu

Jurica Pavičić je priznan hrvaški filmski kritik in eden najvplivnejših komentatorjev družbenih in kulturnih pojavov, pa tudi avtor scenarijev, kratkih zgodb in kriminalk. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, pri nas je nedavno izšlo njegovo delo Knjiga o jugu, ki ga je prevedla Sonja Polanc. Gre za potopisno knjigo zaznav in opažanj prostora juga, ki slovenskemu bralcu pomeni predvsem jadransko obalo in njeno zaledje. Izbrali smo odlomek poglavja z naslovom Bela flota. Prevajalka Sonja Polanc, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2024.


24. 03. 2024

Jakob J. Kenda: Ekeberg

Jakob J. Kenda je leta 2019 prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, in sicer za delo Apalaška pot. Leta 2020 je izdal še potopisni roman Transverzala. Njegov naslednji projekt pa se osredotoča na Evropo, in sicer prek niza od enega do nekaj tednov trajajočih pohodov, ki jih je avtor skupaj s prijatelji iz različnih evropskih dežel prehodil v zadnjih letih: med drugim po Škotski, Portugalski, Franciji, Švici, Italiji, Norveški in drugod. Prva knjiga eposa o Evropi bo izšla predvidoma v septembru, izbrali pa smo zapis z njegove poti po Norveški z naslovom Ekeberg. Interpret Gaber K. Trseglav, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2024.


17. 03. 2024

Nora Ephron: Starševanje v treh fazah

Nora Ephron je najbolj znana po scenarijih vrste izjemno uspešnih hollywoodskih romantičnih komedij in melodram: Romanca v Seattlu, Ko je Harry srečal Sally, Ko boli srce (scenarij za ta film temelji na prav tako izjemno uspešnem istoimenskem romanu te avtorice, v katerem je opisan propad njenega zakona s Carlom Bernsteinom). Nora Ephron je začela svojo kariero kot novinarka, preden je zajadrala v svet filma, poleg tega je napisala več knjig esejev, vedno na podlagi svojega doživljanja in izkušenj, ki si jih je pridobila v karieri, zvezah, pri kuhanju, staranju, pa tudi starševanju, kot boste slišali v razmišljanju, naslovljenem Starševanje v treh fazah, ki smo ga vzeli iz zbirke Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvok in montaža: Matjaž Gruden, Urban Gruden in Sonja Strenar, režija: Saška Rakef, redakcija: Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.


10. 03. 2024

Roland Barthes: Dnevnik žalovanja

Dnevnik žalovanja, ki je prej hipoteza knjige kot dokončana knjiga, kot zapiše prevajalka Suzana Koncut, je francoski literarni teoretik, filozof in esejist Roland Barthes začel pisati po smrti svoje matere Henriette Barthes. Barthes – umrl je 26. marca leta 1980 – je z dnevniškimi fragmenti opisal proces žalovanja ter hkrati postavil ganljiv spomenik materi. Osebno izkušnjo mu je prek filozofskih uvidov, impresij, analiz in intuitivnih prebliskov uspelo oblikovati v presunljivo univerzalno pripoved o soočanju z izgubo in vprašanjem smrti. Prevajalka: Suzana Koncut, interpret: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Mirta Berlan, redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2020.


03. 03. 2024

Barrie Kosky: "In … zaveso gor!"

Avstralija in Evropa, kvirovstvo in judovstvo, popkultura in opera: Barrie Kosky, operni režiser in mojstrski žongler z na videz nezdružljivimi nasprotji, je v knjigi "In … zaveso gor!", ki je izšla spomladi leta 2023, odstrl zastor v svoje nenavadno življenje, zamisli, domišljijo, izkušnje sveta in glasbenega gledališča. Rojen je bil leta 1967 v Melbournu, 15.000 kilometrov od Evrope, zibelke opere. Danes je eden najbolj iskanih opernih režiserjev na svetu. Ljubezen do te umetnosti je odkril že v zgodnjem otroštvu, zaznamovanem z družinsko emigrantsko zgodovino. V avtobiografski knjigi odstira, kakšna je povezava med opernim gledališčem, avstralskim otroštvom in mladostjo ter njegovo bleščečo kariero v evropskih kulturnih metropolah. S svojimi režijami je očaral londonsko Kraljevo operno hišo Covent Garden, Dunajsko državno opero, Pariško opero, gostoval je na Salzburškem festivalu in na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Prejel je številne nagrade za režijo in umetniško vodenje – nazadnje lani novembra "opernega oskarja", mednarodno nagrado fundacije Opera Award in angleške revije Opera za režiserja leta. V nam bližnjem Dunaju sta na repertoarju Državne opere njegovi uprizoritvi trilogije Mozarta in Da Ponteja Don Giovanni in Figarova svatba, junija pa bo premiero doživela še opera Così fan tutte. Prevod Tina Mahkota, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt