Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Eseja o Emily Brontë in Williamu Faulknerju sta izbrana iz knjige Napisana življenja, iz dela, ki spodbuja k razmišljanju o tem, kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona, šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina in ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture ter javnega diskurza. So bili ekstravagantni geniji, nepojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali pa so bili nemara povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? Napisana življenja so nekakšen pendant uradnim biografijam literarnih klasikov: Marías znana ali manj znana dejstva iz življenj izbranih predstavnikov in predstavnic kanona oživlja v slikovitih, sočnih esejističnih fragmentih. Prevajalka: Barbara Pregelj, režiserka: Špela Kravogel, interpreta: Tina Resman in Blaž Šef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.
Te dni mineva 210 let od rojstva Frana Miklošiča, velikega jezikoslovca, ki je s strokovnimi deli sredi 19. stoletja močno razgibal vso slovansko filologijo. Kot predsednik dunajskega društva Slovenija je sooblikoval program Zedinjene Slovenije, na dunajski univerzi je ustanovil katedro za slavistiko, bil je tudi rektor celotne univerze in za zasluge je prejel dedni viteški naziv. A bil je tudi cenzor, ki je cenzuriral Prešernovo Zdravljico in vsi niso imeli najboljšega mnenja o njem. Eden izmed njih je bil Janez Trdina, Miklošičev študent v letih 1850 do 1853, pozneje gimnazijski profesor in pisatelj, ki je bil zaradi ostrega jezika in za državo in cerkev nesprejemljivih idej kazensko upokojen že pri 37 letih. V svojih Spominih piše tudi o svojih študijskih letih. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Petra Tanko, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2013.
Te dni mineva 210 let od rojstva Frana Miklošiča, velikega jezikoslovca, ki je s strokovnimi deli sredi 19. stoletja močno razgibal vso slovansko filologijo. Kot predsednik dunajskega društva Slovenija je sooblikoval program Zedinjene Slovenije, na dunajski univerzi je ustanovil katedro za slavistiko, bil je tudi rektor celotne univerze in za zasluge je prejel dedni viteški naziv. A bil je tudi cenzor, ki je cenzuriral Prešernovo Zdravljico in vsi niso imeli najboljšega mnenja o njem. Eden izmed njih je bil Janez Trdina, Miklošičev študent v letih 1850 do 1853, pozneje gimnazijski profesor in pisatelj, ki je bil zaradi ostrega jezika in za državo in cerkev nesprejemljivih idej kazensko upokojen že pri 37 letih. V svojih Spominih piše tudi o svojih študijskih letih. Vabimo vas k poslušanju! Oddajo je režiral Klemen Markovčič, besedilo je prebral Željko Hrs, glasbeno opremo je prispevala Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Oddajo je pripravil Vlado Motnikar, leta 2013.
Marko Pogačar (1984) je eden najpomembnejših sodobnih hrvaških avtorjev, ki je objavil vrsto knjig, tako pesniških in esejističnih kot tudi potopisnih in kratkoproznih. Tri njegove knjige so prevedene v slovenščino, med njimi tudi potopis z naslovom Slepa karta: sonet ceste (2019). Gre za hibridno napisan potopis, ki je nastal na stičišču eseja, dnevnika, avtofikcije in kratke proze, v njem pa avtor bolj kot na podajanje nekih informacij o krajih stavi na vprašanja o identiteti, domovini, družbi, kozmopolitski zavesti in podobnem. Objavljamo odlomek z naslovom Nebo nad Brooklynom. Prevod Urban Vovk, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto posnetka 2023.
Boris Kralj, veliki slovenski gledališki, filmski in radijski igralec, se je rodil leta 1929 v Cerknici. Njegova spominska pripoved, Hiša mojega očeta – prvo bežanje, sega na začetek aprila 1941, v čas velikonočnih praznikov in šolskih počitnic, ko se je začela 2. svetovna vojna. Dvanajstletni otrok je besede, kot sta vojna in mobilizacija doživel povsem drugače kot odrasli, v zrelih letih pa se težkih časov spominja z bridkostjo in neizrekljivo bolečino. Avtor in interpret Boris Kralj, režiser Jože Valentič. Leto nastanka 1992. Redakcija Andrej Arko, Petra Tanko (ponovitev).
Thomas Michael Keneally je avstralski prozaist, dramatik in esejist, rojen leta 1935. Njegov pisateljski opus je zelo obsežen, najbolj znano delo pa roman Schindlerjev seznam, po katerem so posneli znameniti film. Objavljamo odlomek iz leta 1983 objavljene knjige Thomasa Keneallyja z naslovom Outback: Zaledje, kar pomeni avstralsko Severno ozemlje in sosednja območja. Keneally je zgodovino te osupljive dežele povezal z ljudmi, ki danes živijo tam, vstopil pa je tudi v svet Aboriginov. Prevod Miriam Drev, interpretacija Jurij Drevenšek, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2023.
Boris Kralj, veliki slovenski gledališki, filmski in radijski igralec, se je rodil leta 1929 v Cerknici. Njegova spominska pripoved, Hiša mojega očeta – prvo bežanje, sega na začetek aprila 1941, v čas velikonočnih praznikov in šolskih počitnic, ko se je začela 2. svetovna vojna. Dvanajstleten otrok je besede, kot sta vojna in mobilizacija doživel povsem drugače kot odrasli, v zrelih letih pa se težkih časov spominja z bridkostjo in neizrekljivo bolečino. Zapis je Boris Kralj tudi sam prebral, oddajo, ki jo je leta 1992 pripravil Andrej Arko, pa režiral jo je Jože Valentič. Vabimo vas k poslušanju!
Pisatelj Borut Korun se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Sicer zobozdravnik po poklicu se že vse življenje zanima tudi za etnologijo, kulturno antropologijo, arheologijo in geografijo. Njegova velika strast so tudi potovanja po rekah. Sam ali v družbi sopotnikov je preveslal znamenite svetovne reke, od svetopisemskega Evfrata do slovite brazilske Reke smrti. Ko je odložil veslo, je prijel za pero in pisal. Njegove knjige Reke, soteske brzice, Kondorjev klic in V porečju Orinoka sodijo v sam vrh potopisne literature. Izbrali smo odlomek iz njegove najnovejše knjige, ki je izšla letos z naslovom Z veslom in peresom po svetu. Interpret: Branko Jordan, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman.
Le triindvajset let je dopolnil nemški dramatik in pisatelj Georg Büchner, a je kot književnik, naravoslovec in poleg tega še politični prevratnik polno zaznamoval svoj čas. Za njim so ostale drame Dantonova smrt, Leonce in Lena, Wojczek in druge. Njegovo ukvarjanje s socialnimi in političnimi problemi pa se ne kaže le v dramah, ampak tudi v pismih, ki jih je sredi tridesetih let 19. stoletja pisal bližnjim. Prevajalka: Mojca Kranjc, interpret: Boris Juh, režiserka: Elza Rituper, redaktor: Vlado Motnikar. Oddaja je bila posneta leta 1998.
Leta 1911 je Rihard Jakopič v Ljubljanskem zvonu objavil dvodelen spis, poklon umrlemu Ivanu Groharju in hkrati kritiko slovenskih razmer ter apologijo sodobne umetnosti. Prvi del Jakopičevega spisa ima naslov Pogreb in je presunljivo slovo od tovariša, skoraj pesem v prozi. Drugi del spisa ima naslov Spomini: Jakopič se v njem spominja svojih stikov z umrlim tovarišem, hkrati pa je ves na strani umetniškega iskanja. Nikar ne zamudite. Režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Družinsko kroniko Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi je napisala njuna vnukinja Angelika Hribar in je edinstven zgodovinski dokument slovenskega meščanstva in podjetništva. Oče in mati Evgenije Šumi sta bila namreč Franc in Josipina, ustanovitelja znamenite tovarne "kanditov in slaščic" Šumi. Vendar zakon ni bil srečen, nasprotno: Josipina je leta 1885 vložila ločitveno tožbo, ki jo najdemo v knjigi Angelike Hribar. Igralka je Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2023.
"Kako nadležni, bedni smo in stari, / saj komaj smo možje postali, / pa že smo vse življenje doigrali." Biografjo leta1903 rojenega pisca socialne in intimne lirike, kratke proze ter premišljevanj o literaturi in kulturnih in socialnih vprašanji, je leta 2002, šestdeset let po pesnikovi smrti, uredil Emil Cesar, v njej pa so zbrane Košakove pesmi, dnevniki in kratka proza. S faktografskimi dnevniškimi zapiski in liričnimi pesmimi Nemoč, Ravna je bila moja pot in Zgodnja jesen se skušamo vživeti v leto 1942 - oktobra tega leta so ga Italijani kot talca ustrelili v ljubljanski gramozni jami ustrelili Italijani. Igralca Karel Brišnik in Kristijan Muck, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Produkcija: 2003
Nizozemec judovskega rodu Eliazar de Wind ali na kratko Eddy de Wind (1916-1987) je bil septembra 1943 skupaj z ženo Friedel deportiran v taborišče Auschwitz. Zaradi medicinske izobrazbe so ga zaposlili v taboriščni bolnišnici, kjer so jetniki skrbeli za zdravstveno oskrbo drugih bolnih jetnikov. Friedel je z mnogimi ženskami pristala v bloku, kjer je SS izvajal medicinske poskuse. Kljub krutim razmeram sta vzdrževala stike in ohranjala upanje v življenje po Auschwitzu. Svoje izkušnje je Eddy ob osvoboditvi Auschwitza januarja 1945 še v taborišču popisal v zvezku in ga po srečni vrnitvi na Nizozemsko izdal v knjižni obliki. Odlomek je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Poletja je konec, misli marsikoga pa so še vedno na morju, pri valovih, vročini - in morda Piranu. Slovenski pisatelj, pesnik in glasbenik Vanja Pegan je velik del svojega življenja preživel v Piranu in tudi njegove zgodbe in pripovedi so povezane s tem "starim lepotcem", kot ga imenuje. V besedilu z naslovom Moj prvi Piran se predstavi v neposredni luči, brez njemu tako ljubih ovinkov, ki jih ponuja pisateljsko ustvarjanje zgodb. Tokrat v resnici opisuje svoj prvi Piran, Piran svojega otroštva. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2013.
Pesnik, esejist, dramatik, prevajalec in predavatelj Josif Brodski, dobitnik Nobelove nagrade za književnost, je bil tudi zelo introspektivna in hkrati razgledana osebnost. O tem pričajo njegovi eseji, objavljeni v zbirki Nobelovci, in knjiga Pogovori z Josifom Brodskim Solomona Volkova, pa tudi knjiga Vodno znamenje. V omenjeni knjigi piše Brodski o Benetkah, o mestu, ki ga je redno obiskoval skoraj dvajset let. V Spominih, pismih in potopisih lahko slišite odlomek iz knjige Vodno znamenje, ki lepo ponazori, kako je bilo v umetnikovem življenju vse eno, nič pa vseeno. Avtor literarnega dela Josif Aleksandrovič Brodski, prevajalec Jure Potokar, interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2001.
Enaintridesetega julija je dopolnil 90 let nizozemski pisatelj Cees Nooteboom, ki sodi med najpomembnejše sodobne evropske prozaiste. Tudi v slovenščini imamo kar nekaj njegovih besedil: romane Rituali, Vsi sveti, Naslednja zgodba, Raj, izgubljeni, pa tudi potopis z naslovom Stranpoti do Santiaga, ki pripoveduje o popotovanju od Santiaga v Komposteli po Španiji in nazaj. Prevod: Tanja Mlaker, interpretacija Milan Štefe, glasbena oprema Nataša Kocijančič, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka: 2016. Urednici oddaje: Tadeja Krečič in Staša Grahek.
Avstrijska pisateljica Ilse Aichinger, rojena leta 1921 na Dunaju, kjer je pred sedmimi leti tudi umrla, je bila hči judovske zdravnice in učitelja. Prejemnica številnih literarnih nagrad je v pretresljivi avtobiografsko-esejistični knjižici Film in poguba prepletla spomine na filmske predstave, ki so jo posebej zaznamovale, z usodo deportiranih svojcev med drugo svetovno vojno. Poleg avtobiografskega odlomka boste slišali tudi sestavek, ki ga je avtorica napisala leta 2001 za dunajski dnevnik Der Standard in se navezuje na kultni britanski film Tretji človek iz leta 1949. Dogajanje filma je postavljeno na Dunaj, film pa še vedno redno vrtijo v dunajskem kinu Burg Kino. Prevajalka Stana Anželj, interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2014.
Italijanski pisatelj Cesare Pavese je v svojem kratkem življenju od leta 1908 do 1950, ko je v torinskem hotelu naredil samomor, napisal več kot ducat romanov. V slovenščini lahko med drugim beremo njegov roman Lepo poletje, za katerega je leta 1950 dobil pomembno italijansko književno nagrado strega. Pavese je vse življenje vneto pisal pisma svojim najljubšim profesorjem, sošolcem, sorodnikom in prijateljem. Že leta 1966 sta Lorenzo Monti in Italo Calvino zbrala 261 njegovih pisem in jih objavila v knjigi s preprostim naslovom Pisma, leta 2004 pa je v Italiji izšla nekoliko skrajšana različica z naslovom Življenje v pismih. Iz nje je štiri pisma iz Pavesejevega mladostnega obdobja izbral Tone Frelih, prevedla pa jih je Irena Trenc Frelih. Režiser Jože Valentič, interpret Milan Štefe, bralka Nataša Bolčina Žgavec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, redakotorja oddaje Marko Golja in Sašo Puljarević, leto produkcije 2005.
Če bi bil Prežihov Voranc – na primer – francoski pisatelj, bi bil legenda, verjetno pa tudi filmski junak: Lovro Kuhar je bil namreč marsikaj: med svetovnima vojnama je bil poklicni revolucionar, med vojno ga je italijanski okupator aretiral v tesnem sodelovanju z domačimi sodelavci, pripadniki MVAC, Milizie volontarie anticomunista, pozneje so ga nacisti zaprli najprej v Begunje in nato v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, po vojni pa je precej odmaknjen živel in umrl v Mariboru; napisal je tri odlične romane, vrsto kratkih zgodb in novel, potopis ... Literarni spomenik sta mu postavila Ciril Kosmač in Tone Partljič, na Arsu pa se bomo Prežihovemu Vorancu ob 130. obletnici rojstva (rodil se je v Podgori pri Kotljah) poklonili z odlomkom iz njegove novele V petem nadstropju, namreč v petem nadstropju pariške prefekture. Novela je bila objavljena v njegovi pripovedni zbirki Borba na tujih tleh s podnaslovom Evropski potopisi leta 1946 pri Slovenskem knjižnem zavodu. Nikar ne zamudite. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Hermann Hesse in Thomas Mann sta se prvič srečala leta 1904, takrat sta že bila med najobetavnejšimi pisatelji v okviru tedanje nemške književnosti. Njuna načina življenja pa si ne bi mogla biti bolj različna. Uglajeni in meščanski Mann je rad nastopal v javnem življenju, veliko je potoval in predaval, medtem ko je Hesse izbral samotno bivanje. Hesse velja za dediča nemške romantične tradicije, Mann je naslednik velikih francoskih, ruskih, skandinavskih realistov. Ne glede na to ali prav zaradi te različnosti pa sta oba Nobelova nagrajenca uživala v pisanju drug drugega in med njima se je v dolgih letih spletlo veliko prijateljstvo. Povezovala sta ju tudi njun odnos do razmer v Nemčiji in zaskrbljenost zaradi naraščajočega nacizma. Njuni stiki so bili do leta 1933 redki, toda takrat, ko je moral Mann zapustiti Nemčijo zaradi več kot očitnega nasprotovanja nacizmu, je njuno dopisovanje postalo redno in za oba zavezujoče. Tako je ostalo do Mannove smrti leta 1955. Izbor iz njunih pisem je prevedla Lučka Jenčič. Interpretirata Saša Tabaković in Blaž Šef, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, redakcija oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
