Iskanje
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
"Prišel sem od daleč in začel na dnu. Ampak usoda je bila jasna. Zdelo se mi je, da gleda naravnost vame in v nikogar drugega." To so besede Boba Dylana iz knjige "Zapiski", v kateri avtor razmišlja o odločilnih trenutkih na svoji razgibani glasbeni poti. Skozi Dylanove oči in širino njegovih misli spoznamo Greenwich Village okrog leta 1961, ko je prvič prispel na Manhattan. Izleti v New Orleans, Woodstock, Minnesoto in proti zahodu, kamor nas Dylan prav tako popelje, pa dajejo Zapiskom intimen in oseben podton. Izbrali smo odlomek z začetka knjige. Prevajalec Matej Krajnc, interpret Igor Samobor, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2010.
17 min • 18. 05. 2025
Pisatelj in zdravnik Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v dijaških letih na realki se je v njem zbudilo veselje za literarno ustvarjanje. Na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo. Po kapitulaciji Italije sta z ženo Jelko odšla v partizane, dalj časa sta bivala v Rupi pod Trebušo, pozneje pa na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dnevniške zapiske Danila Lokarja iz zadnjih aprilskih in prvih majskih dni leta 1945. Veselju ob koncu vojne se pridružujeta tudi nelagodje in razočaranje: Danilo Lokar se je med partizanskimi tovariši hitro znašel na robu; ni bil član partije, ni pripadal hierarhiji. Drugega septembra 1944 je zapisal: "Midva sva šla z naivno mesijansko vero – askezo? – v partizane, pa sva tu našla čisto nekaj drugega." Po vojni je Danilo Lokar še nekaj časa delal kot zdravnik, vendar se je kmalu upokojil in se popolnoma posvetil pisanju. Pisal je predvsem dolge novele, pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989. Interpretira Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
16 min • 11. 05. 2025
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
20 min • 04. 05. 2025
"Gledala sem s preveč odprtimi očmi," je o sebi in svojem dojemanju travmatične zgodovine zapisala Angela Vode, izjemna osebnost 20. stoletja. Rodila se je leta 1892, po končanem učiteljišču je študirala zdravstveno pedagogiko in opravila specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je aktivno delovala v društvih, ki so si prizadevala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Leta 1922 je postala članica Komunistične partije, vendar so jo izključili, ko je odkrito nasprotovala paktu Ribbentrop - Stalin. Med vojno je sodelovala v OF, Italijani so jo za nekaj tednov zaprli, po kapitulaciji Italije pa so jo Nemci poslali v taborišče Ravensbrück. Po vojni so jo na Nagodetovem procesu obsodili kot "zahodno agentko, plačanko in razredno sovražnico". V zaporu je bila šest let. Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila brez državljanskih pravic, ni smela delati, objavljati in javno delovati. Nekaj časa je delala kot tajnica. Živela je, kot je sama povedala, "polovično življenje", vseeno pa je pozneje, ko je lahko, kljub nadzoru obveščevalne službe potovala, veliko brala in pisala. V besedilu z naslovom Korak v zgodovino se je Angela Vode leta 1961 spomnila napada Nemčije na Jugoslavijo. Leta 1974 mu je dodala Pripis, v katerem je opisala še nekaj svojih izkušenj in opažanj. Bere Barbara Medvešček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redakcija Staša Grahek.
16 min • 27. 04. 2025
Arhitekt Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju na Krasu, šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917 - 18 je postal redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval je na liceju v Gorici, bil je župan v Štanjelu in opravljal vrsto drugih pomembnih nalog. Ob bogatih arhitekturnih stvaritvah je viden tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. Fabianijev zapis Ljubljana - Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 je po eni strani analiza tedanjega stanja, po drugi pa tudi polemika s Plečnikom. Bralec Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.
15 min • 20. 04. 2025
Friedrich Schiller (1759–1805) je bil nemški zdravnik, dramatik, pesnik, pisatelj, zgodovinar. V svojih delih se je vselej ukvarjal z vprašanjem morale, etike in estetike ter v duhu časa, v katerem je deloval, z vprašanjem, kako ob pomoči umetniških del in sploh odrske umetnosti vzgojiti gledalca. Schiller se je z vprašanji etike in estetike ukvarjal tudi v svojih filozofskih zapisih, na primer v knjigi O estetski vzgoji človeka, ki jo imamo v slovenskem prevodu Štefana Vevarja. Delo je sestavljeno iz 27 Schillerjevih pisem podporniku Friedrichu Christianu von Schleswig-Holsteinu. Šesto pismo interpretirata Zvone Hribar in Slavko Cerjak. Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, režiserka Irena Glonar. Produkcija 2004.
20 min • 13. 04. 2025
Henrik Tuma, ki je živel v letih od 1858 do 1935, je bil pomemben slovenski politik, publicist, pravnik, alpinist in domoznanski pisec. V Slovenskem biografskem leksikonu lahko o njegovem bogatem življenju preberemo, da je po osnovni šoli in šestih razredih gimnazije postal učitelj. Pozneje je maturiral in šel študirat pravo na Dunaj. Kot pravnik je delal v Ljubljani, potem v Trstu, v Tolminu in Gorici. Tam je začel politično delovati. Odprl je advokaturo v Gorici, tam je, z nekajletnim tržaškim premorom, ostal do leta 1924. Ker mu je italijanska vlada zavrnila italijansko državljanstvo, se je preselil v Ljubljano, kjer je kot odvetnik delal do smrti. Henrik Tuma je kljub strokovnemu delu največ časa namenil javnemu, političnemu in gospodarskemu delovanju. Bil je izrazito proslovensko naravnan, intenzivno se je posvečal gospodarski organizaciji Slovencev na Goriškem. Sprva je bil liberalec, pozneje socialist, naposled je deloval zunajstrankarsko. Leta življenja v Ljubljani (1924–1935) je izpolnil z odvetniškim delom, sodelovanjem v različnih društvih in organizacijah ter s publicistiko in predavanji. Posebno dejaven je bil v Slovenskem planinskem društvu. Obveljal je za polihistorja, saj je razmišljal in pisal o najrazličnejših področjih življenja. Zlasti zanimivi so njegovi planinski spisi. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomek iz Tumovega zapisa Po razdejanem Goriškem iz knjige z naslovom Iz mojega življenja, ki je prvič izšla leta 1937. V njem Henrik Tuma, ki je po prvi svetovni vojni delal kot sodnik v Trstu, pripoveduje, kako ga je po koncu prve svetovne vojne tržaško namestništvo kot znanega alpinista prosilo, naj prevzame referat za goriške planine – Tuma je poznal gospodarstvo goriških planin, ob svojih pohodih pa je tudi pregledoval bojišča na Goriškem. Igralec Stane Tomazin urednica oddaje Staša Grahek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režija: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025
19 min • 06. 04. 2025
Nemški pisatelj, vojak, filozof in entomolog Ernst Jünger (1895–1998) se je rodil v Heidelbergu v družini bogatega poslovneža in kemika, vendar se je uprl privilegirani vzgoji in se odločil za pustolovsko življenje. Leta 1913 se je pridružil francoski tujski legiji, kar je bilo tedaj v Nemčiji prepovedano. Oče ga je dal pripeljati nazaj. Ob izbruhu prve svetovne vojne je vstopil v vojsko. Bil je zelo pogumen, večkrat je bil ranjen, za svojo vlogo v vojni je bil odlikovan. Po vojni je napisal knjigo Jeklene nevihte, v kateri je popisal vojno izkušnjo v dnevniški obliki. Dve leti pozneje je napisal delo Boj kot notranje doživetje. V Leipzigu in Neaplju je študiral biologijo in zoologijo. Kljub militarizmu, naklonjenosti avtoritarni vladavini in radikalnim nacionalističnim idejam se Jünger ni pridružil nacističnemu gibanju, tudi ko je to leta 1933 prišlo na oblast v Nemčiji. Leta 1939 je napisal knjigo z naslovom Na marmornih čereh, ki je pogumna alegorija o opustošenju miroljubne dežele. Med drugo svetovno vojno je Jünger služil kot kapetan v okupiranem Parizu; odločno je nasprotoval nacističnemu totalitarizmu. Leta 1944 so ga odpustili iz vojske, ker je posredno sodeloval v zaroti častnikov, ki so načrtovali atentat na Hitlerja. Po vojni so Jüngerja obravnavali kot nacističnega privrženca. Uveljavil se je z nekonvencionalnimi zapisi o vplivu materializma na sodobno družbo in s svojimi filozofskimi zapisi. Med drugim je objavil romana Heliopolis (1949) in Steklene čebele (1957). Po letu 1950 je Jünger živel osamljeno v Zahodni Nemčiji in še naprej izdajal introspektivne romane in eseje. V poznejših knjigah, kot je Aladinov problem (1983), je obsodil militarizem, ki je Nemčijo pripeljal v svetovni vojni. Izbrali smo 7. poglavje, odlomek iz leta 1936 objavljenega dela Afriške igre, v katerem Jünger Ernst popiše svojo izkušnjo s francosko tujsko legijo. Prevod Alfred Leskovec, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
14 min • 30. 03. 2025
Rachel Cusk je britansko-kanadska pisateljica. V knjigi Življenjsko delo (A Life's Work, 2001) je popisala izkušnjo materinstva. Odlomek je iz obdobja njene nosečnosti, sicer pa duhovito in brezkompromisno iskreno opisuje tako obdobje nosečnosti kot tudi izkušnjo poroda s carskim rezom pri delni anesteziji ter zatem zgodnjo dobo materinstva, svojo neizkušenost, nespečne noči, nepripravljenost na to, da ne more več živeti samostojno in si po svoje krojiti časa. Skratka, brez olepšav govori o vsem, na kar sodobna ženska, ki ne biva več znotraj širše družinske skupnosti, ni pripravljena, ter se vsega uči sproti, ves čas osupla nad spremembami in vendar globoko zavezana materinstvu in otroku. Knjiga je na eni ravni esejistično razmišljanje, na drugi pa stvaren opis konkretnega dogajanja. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Obris. Prevod Miriam Drev, interpretacija Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
26 min • 23. 03. 2025
O sreči in žaru pripovedovanja, predvsem pa o enem izmed velikanov slovenske besede, ki jih je dala pokrajina ob Soči, Cirilu Kosmaču, pripoveduje Tone Pavček. Odlomek je iz njegove knjige 'Čas duše, čas telesa'. Igralec je Vojko Zidar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2001.
21 min • 16. 03. 2025
Veliki palestinski pesnik Mahmud Darviš (1941–2008) nagovarja tudi slovensko ljubiteljico in ljubitelja poezije (med drugim) s knjigo izbrane poezije Opisovanje oblakov (2014) v prevodu Barbare Skubic. Prav tako leta 2014 sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady za Radio Slovenija prevedla pesnikovo poetično avtobiografsko besedilo V prisotnosti odsotnosti. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, režiserka Špela Kravogel, interpret Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2014.
17 min • 09. 03. 2025
Dušan Moravec je bil "mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je 'mož brez posebnosti', saj se ni nikdar želel sončiti v javni pozornosti," je o slovenskem dramaturgu, teatrologu, literarnem in gledališkem zgodovinarju, akademiku ter prejemniku številnih uglednih nagrad Dušanu Moravcu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina. To je še posebej veljalo za zadnja leta njegovega življenja, umrl je 25. februarja 2015, ko je malokdo vedel, da je v samoti pisal spomine, v katerih se je oziral tako na svoje poklicno kot tudi zasebno življenje. Spomini so izšli lani pri založbi Beletrina z naslovom Utrinki spomina. Dušan Moravec je bil sicer tudi dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med pomembnimi literati naše književnosti in gledališča, bil je teatrolog ter literarni in gledališki zgodovinar, ki je leta 1962 prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Urednik oddaje Matej Juh, režiserka Ana Krauthaker, igralec Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2025.
18 min • 02. 03. 2025
Dušan Moravec je bil "mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je 'mož brez posebnosti', saj se ni nikdar želel sončiti v javni pozornosti," je o slovenskem dramaturgu, teatrologu, literarnem in gledališkem zgodovinarju, akademiku ter prejemniku številnih uglednih nagrad Dušanu Moravcu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina. To je še posebej veljalo za zadnja leta njegovega življenja, umrl je 25. februarja 2015, ko je malokdo vedel, da je v samoti pisal spomine, v katerih se je oziral tako na svoje poklicno kot tudi zasebno življenje. Spomini so izšli lani pri založbi Beletrina z naslovom Utrinki spomina. Dušan Moravec je bil sicer tudi dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med pomembnimi literati naše književnosti in gledališča, bil je teatrolog ter literarni in gledališki zgodovinar, ki je leta 1962 prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Urednik oddaje Matej Juh, režiserka Ana Krauthaker, igralec Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2025.
18 min • 02. 03. 2025
Esejist, novinar in pisatelj Navid Kermani se je rodil leta 1967 v Nemčiji iranskim staršem. V knjigi z naslovom Ob jarkih popisuje popotovanje od svojega doma v Kölnu do doma svojih prednikov v Iranu. Njegovo pisanje odlikujeta izjemno poglobljeno poznavanje družbenopolitičnih in zgodovinskih razmer Vzhoda in Zahoda ter pretanjen občutek za slikanje človeških usod. Na poti med številnimi ruševinami sodobnega sveta se sprašuje o možnostih za graditev novega. V oddaji predstavljamo dva odlomka iz knjige, ki ju je prevedla Tanja Petrič, in sicer se v prvem pisatelj odpravi v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, v drugem pa v poljsko mesto Krakov. Prevajalka: Tanja Petrič, interpret: Željko Hrs, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Posneto leta 2025.
18 min • 23. 02. 2025
Arthur Miller (1915‒2005) je bil predvsem uspešen dramatik, pisal pa je tudi radijske igre, potopise in filmske scenarije. Med drugim je napisal scenarij za film Neprilagojeni legendarnega Johna Hustona po svoji istoimenski kratki zgodbi. Miller je leta 1987 objavil avtobiografijo Premene časa. V njej je kar nekaj vrstic namenil ustvarjanju filma Neprilagojeni, pri katerem so sodelovali njegova takratna soproga Marilyn Monroe, Clarke Gable in Montgomery Clift. Ob 20. obletnici Millerjeve smrti se spominjamo velikega ameriškega umetnika z odlomkom iz Premen časa. Avtor literarnega dela je Arthur Miller, režiserka Elza Rituper, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, prevajalec in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2000.
23 min • 16. 02. 2025
V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi. Interpretira Branko Jordan, glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
22 min • 09. 02. 2025
Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
13 min • 02. 02. 2025
Pred dnevi je umrl Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec; rodil se je leta 1944 v Bad Hallu v Gornji Avstriji, vendar je otroštvo večinoma preživel pri starih staših v Amstettnu v Spodnji Avstriji. Njegovi predniki po očetovi strani so živeli v Laškem, v Kočevju in Ljubljani, bili pa so neomajni nemški nacionalisti in tudi nacisti. Martin Pollack je študiral slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Kariero je začel kot novinar, bil je izvrsten publicist, pisatelj, prevajalec in kulturni posrednik. V osemdesetih in devetdesetih je bil dopisnik časnika Spiegel z Dunaja in iz Varšave, prevajal je poljsko literaturo in se poglabljal v boleča poglavja zgodovine Srednje in Vzhodne Evrope. Leta 2004 je izšla njegova verjetno najbolj znana knjiga Mrtvec v bunkerju, že leto pozneje tudi v slovenskem v prevodu Amalije Maček. V njej je popisal življenjsko zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca Gerharda Basta, ki je bil odgovoren za množične poboje na Slovaškem in v Galiciji. V slovenščini imamo poleg te še Pollackove Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je izšlo njegovo delo Ženska brez groba. Prevod Amalija Maček, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Zoran Crnković, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2007.
24 min • 26. 01. 2025
Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard (1931–1989) je v svojem ustvarjanju redno obračunaval z avstrijsko (tudi nacistično) polpreteklostjo. Med najpomembnejša dela njegovega opusa sodijo njegove avtobiografske knjige – v Vzroku s podnaslovom Nakazovanje (prevod Lučka Jenčič) izrazito kritično opisuje del svojega otroštva oziroma najstništva, ki ga je v internatu preživel v Salzburgu. V mesto se je preselil pri 12 letih in v njem doživel tudi več bombnih napadov. Izbrali smo odlomek, ki se začne z Bernhardovimi spomini na učenje violine pri strogem učitelju, ki ni imel razumevanja za to, da se njegovemu učencu ne ljubi poglabljati v teoretični del učenja glasbe. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
19 min • 19. 01. 2025
Novinarka, komentatorka in televizijska voditeljica Alenka Arko je dvaindvajset let na POP TV vodila oddajo Preverjeno. O svojem bogatem in razgibanem uredniškem in voditeljskem delu je leta 2024 v zbirki Kultura pri Mladinski knjigi objavila spominsko obarvano knjigo Bi to povedali tudi pred kamero?. Eno izmed v knjigi objavljenih besedil ima še kako zgovoren naslov: O izbrisanih prepozno in premalo. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, zvok Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
21 min • 12. 01. 2025
