Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Novinarka, komentatorka in televizijska voditeljica Alenka Arko je dvaindvajset let na POP TV vodila oddajo Preverjeno. O svojem bogatem in razgibanem uredniškem in voditeljskem delu je leta 2024 v zbirki Kultura pri Mladinski knjigi objavila spominsko obarvano knjigo Bi to povedali tudi pred kamero?. Eno izmed v knjigi objavljenih besedil ima še kako zgovoren naslov: O izbrisanih prepozno in premalo. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, zvok Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Aleša Jana poznamo kot radijskega in gledališkega režiserja. Janov ustvarjalni opus obsega veliko število gledaliških in radijskih režij tako za otroke kot odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949, sodeloval je s številnimi tujimi radijskimi postajami. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na AGRFT, veliko ljubezen pa je vedno čutil do gledališča. Tokrat se v svojem spominskem zapisu, ki je nastal 3. junija 2024, spominja svojega doživljanja ljubljanske Drame. Iztočnica je seveda njena prenova. Interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Dnevi od božiča do svetih treh kraljev so prav poseben čas, poln upov in veselega praznovanja, duhovnega premišljevanja in ne nazadnje šeg, ki se prenašajo iz roda v rod. Prevajalka in avtorica več proznih besedil Katarina Mahnič je s partnerjem pred časom kolesarila po Latinski Ameriki. Praznični čas sta preživela v Ekvadorju in iz dnevniških vtisov je nastal zapis Goreče ulice in rdeče spodnjice. Igralka Darja Reichman, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2014.
Slikar in grafik, akademik Jožef Muhovič, rojen 22. dec. 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu, je bil dolga leta profesor za likovno teorijo na ljubljanski likovni akademiji, njegovo najbolj monumentalno znanstveno delo pa je obsežni Leksikon likovne teorije. Letos je izdal knjigo skic za avtoportret, kot jih je imenoval, z naslovom Jaz in moj svet in vanjo uvrstil tudi svoje zaključno predavanje pred upokojitvijo. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, igralec Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Halvka Godina, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Posneto decembra 2024.
Ameriški pisatelj Henry Miller (1891–1980), velik posebnež svetovne literature, je čas pred izbruhom druge svetovne vojne na povabilo pisateljskega kolega Lawrencea Durella preživel v Grčiji. V tem času je napisal potopis z naslovom Kolos iz Maroussija, ki je potem v Ameriki izšel leta 1941 (slovenski prevod pa leta 1995 pri Cankarjevi založbi). Gre za svojevrsten opis dežele, ki je Millerja očarala in prevzela. Kot druga njegova dela, je tudi ta potopis napisan kot literarizirana avtobiografija, v kateri avtor posebno subtilno ubesedi povsem vsakdanje prizore iz te sredozemske dežele. Objavljamo odlomek iz tega dela, ki nazorno predstavi Millerjevo pisanje. Prevajalec Jure Potokar, interpret Boris Juh, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Metod Pevec in Gregor Podlogar, leto posnetka 1995.
Oscar Wilde po zaporu je eno izmed poglavij knjige Napisana življenja, ki jo je nedavno umrli klasik španske književnosti Javier Marías posvetil velikim avtorjem svetovne književnosti (in nekaj manj znanim avtoricam). V njej je namreč zbral kratke življenjepise tistih, ki so se vpisali v svetovni književni kanon – a to so vse prej kot običajni življenjepisi, ki bi si prizadevali za domnevno objektivnost ali glorificiranje umetniških genijev. Nasprotno, v kratkih, pogosto zabavnih besedilih se Marías osredotoča na njihove kaprice ali podrobnosti iz njihovih življenjskih zgodb, ki jih kažejo v luči običajnih smrtnikov. Meja med fikcijo in faktografijo je v teh besedilih zabrisana, Marías bolj kot na to stavi na živost in slikovitost prikaza. Prevajalka Barbara Pregelj, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2024.
Odlomek iz leta 2005 objavljene knjige Joan Didion Leto čudodelnih misli. Ameriška pisateljica, novinarka in scenaristka Joan Didion se je rodila leta 1934 in umrla leta 2021. Pisati je začela v petdesetih letih za različne časopise in revije. Veliko je pisala o razpadu vrednot v sodobni družbi, o kulturnih nesoglasjih in kaotičnosti. Znana je po lucidnem proznem slogu in pretanjenih opisih. V spominskem romanu Leto čudodelnih misli – izšel je leta 2005 – Joan Didion piše o nenadni izgubi svojega moža Johna Gregoryja Dunna, prav tako pisatelja in scenarista. Vzporedno piše tudi o hudi bolezni njune hčerke Quintane. Knjiga velja za klasično delo o žalovanju. Zanjo je pisateljica dobila več nagrad in nominacij: ameriško nagrado za stvarno literaturo, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za avtobiografijo in nominacijo za nacionalno nagrado ameriških kritikov. Prevod Miriam Drev, interpretacija Alida Bevk, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Produkcija 2018. Urednici oddaje Maja Žel Nolda, Staša Grahek.
Mineva 150 let od rojstva britanskega državnika Winstona Churchilla. Churchill je v letih od 1923 do 1931 napisal obširno delo z naslovom Svetovna kriza, v katerem na 3261 straneh in v petih zvezkih popisuje okoliščine in dogodke prve svetovne vojne od leta 1911 do posledic vojne v dvajsetih letih. Odlomek je iz prvega zvezka, in sicer iz 12. poglavja z naslovom Bitka v Franciji, v katerem se spominja dogodkov avgusta 1914, ki so pomenili začetek zahodne fronte, in hkrati razmišlja o vzrokih za odločitve politikov, ki so kovali zgodovino tistega časa. Pri tem je kot prvi lord admiralitete Velike Britanije sodeloval tudi sam. Prevajalka Nina Grahek Križnar, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Luka Dukarić, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2014.
Duša Počkaj, ena največjih slovenskih dramskih igralk, se je rodila 16. novembra 1924. Kot hommage izjemni umetnici objavljamo oddajo iz leta 1993. Takrat je Meta Krečič, sošolka Duše Počkaj, zapisala svoje spomine na čas, ko sta delili šolsko klop v tedanji uršulinski gimnaziji v Ljubljani. Pripoveduje, kako je Duša Počkaj že v najstniških letih kazala izrazit talent za igralsko umetnost — in ne le zanjo, temveč še za marsikatero drugo ustvarjalnost, kot je, na primer, risanje. Spomini Mete Krečič so dokument o veliki igralki, pa tudi pričevanje o času druge svetovne vojne, kot so ga doživljala dekleta na pragu odraslosti. Interpretira Draga Potočnjak, mojstrica zvoka Gabrijela Čepič, režiser Jože Valentič. Produkcija 1993.
Letos mineva natanko sedemdeset let, odkar je francoski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Michel Butor (1926–2016), v svetu znan kot utemeljitelj novega romana, objavil svoj prvi roman Passage de Milan, Milanski prehod. Štiri leta pozneje, leta 1958, pa je objavil delo Duh kraja (slovenski prevod CZ, 2020), ki ima v njegovem opusu posebno mesto, saj se v njem avtor odmika od romanesknega pisanja in se usmeri k bolj eksperimentalni prozi. Butor je v njem zbral besedila, ki niso potopisi v pravem pomenu besede, ampak so nekakšne študije krajev, precej osebne, a vedno odprte za izostreno čuječnost do vsega, kar avtorja v danem trenutku obkroža. Objavljamo odlomek iz omenjenega dela z naslovom Istanbul. Prevajalka Suzana Koncut, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden In Sonja Stranar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Akademik Kajetan Kovič je bil kot pesnik še kako asketski, kot pripovednik pa si je pogosto dal duška, tudi v avtobiografski pripovedi Jutranji sprehajalec, v sproščenem prepletu spominov, meditacije in refleksije. Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko in Marko Golja. Posneto 2005.
Salman Rushdie, britansko-ameriški pisatelj z indijskimi koreninami, je skupno napisal petnajst romanov, med njimi tudi Otroke polnoči, za katere je leta 1981 prejel prestižno Bookerjevo nagrado. Ajatola Ruholah Musavi Homeini je leta 1989 zaradi romana Satanski stihi razpisal fatvo na njegovo glavo in Rushdie se je bil od takrat prisiljen skrivati, živel je pod policijskim varstvom in se vsaj šestdesetkrat preselil. 12. avgusta 2022 ga je med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Ta dogodek in njegove posledice je pisatelj opisal v knjigi z naslovom Nož, ki je izšla letos pri založbi UMco; v slovenščino jo je prevedel Samo Kuščer. Prevajalec: Samo Kuščer, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija leta 2024.
Diplomirani igralec in baritonist Branko Dobravc (1930) je imel precej razgibano življenje. O njem je (pri krepkih devetdesetih) za oddajo Spomini, pisma in potopisi napisal simpatično besedilo z naslovom Poleti, misel. Avtor literarnega dela Branko Dobravc, režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Dnevniška zapisa Alojza Rebule iz leta 1963 sta bila objavljena v knjigi Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil Alojz Rebula profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Od tod tudi naslov: Počitniško delo. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Spominjamo se norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla, ki se je rodil pred 110-imi leti, umrl pa leta 2002. S svojimi potovanji je dokazoval, da so svetovne kulture povezane in da so se že starodavna ljudstva odpravljala na dolga pomorska potovanja. S splavom Kon-Tiki, narejenim iz debel balzamovcev, je leta 1947 odplul iz Peruja v Polinezijo, leta 1970 pa je z ladjico iz papirusovih trsov, kakršne je videl na staroegipčanskih freskah, uporabljajo pa jih tudi Indijanci na jezeru Titicaca, v drugem poskusu preplul Atlantski ocean. Prevod: Irena Trenc Frelih, Interpretacija: Brane Grubar, glasbena oprema: Nina Kodrič, tonska mojstra: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Produkcija leta 2014. Redakcija: Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).
Francozi so med napoleonskimi vojnami trikrat zasedli Ljubljano, leta 1797, leta 1805 in leta 1809, ko so ustanovili Ilirske province in ostali tri leta. O prvi zasedbi, med 28. marcem in 8. majem 1797, se je ohranilo poročilo, anonimno besedilo z naslovom Pisma nekega ljubljanskega meščana botru v Ložu o vedenju Francozov v času njihovega bivanja na Kranjskem, ki ga je leta 1797 izdal ljubljanski založnik Viljem Henrik Korn in ob tem zapisal: "V teh pismih so opisana mnoga nepobitna dejstva, vendar v njih ni ničesar žaljivega, in napisana so sicer nepravilno, vendar šegavo." V nemškem narečju pripoveduje o dogodkih v času prve francoske okupacije Kranjske in posebej o tem, kar se je dogajalo v njeni prestolnici. Besedilo sestavlja devet pisem, poslanih v Lož naslovniku, ki je imenovan le kot "gospod boter". Neimenovani pisec je bil po vsej verjetnosti uslužbenec mestne uprave, zadolžen za preskrbo, sicer pa nedvomno Slovenec, kot je mogoče razbrati po duhoviti besedni igri, ki si jo je privoščil ob soočenju s francoskim stražarjem. Kako je torej šlo Ljubljančanom, ko se je v njihovem mestu nastanilo še enkrat več francoskih vojakov, kot je bilo prebivalcev, pripadnikov bosonoge in ušive vojske, ki je na italijanskem bojnem pohodu do tal potolkla cesarske čete in v letu dni hudih bojev docela podivjala, da so jo lastni častniki težko krotili? Pisma iz 18. stoletja je prevedel Matej Venier. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več knjig – poleg številnih pesniških zbirk, so tu še zbirke esejev, pa tudi nekaj književnih pesniških prevodov, predvsem iz angleščine. Danes Zupan velja za osrednjega pesnika svoje generacije, ki redno objavlja svoja dela. Objavljamo odlomka iz njegovega Dnevnika iz leta 1993. V njih avtor na poetičen način ubeseduje doživljanje spominov in dogodkov, pa tudi komentira družbeno-kulturno dogajanje v tistem času ter razmišlja o svoji poeziji in poeziji drugih. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Elda Piščanec je bila ena izmed prvih slovenskih slikark, rojenih še v 19. stoletju, ki si je pridobila akademsko izobrazbo, in sicer na Kraljevi akademiji za lepe umetnosti v Firencah. Rodila se je leta 1897 v Rojanu pri Trstu v meščanski družini. Slikanja se je učila pri Rihardu Jakopiču in Petru Žmitku. Pri 28 letih je odšla študirat slikarstvo na akademijo v Firence, ki jo je končala v štirih letih. V tem času se je tri mesece in pol izpopolnjevala v Parizu, kjer je obiskovala tudi delavnice cerkvene umetnosti. Po vrnitvi v Ljubljano je slikala portrete, cvetje, tihožitja in pokrajine v olju in drugih tehnikah. V tujini so jo cenili kot odlično grafičarko. Preizkušala se je tudi v kiparjenju. Obenem se je uveljavljala kot cerkvena slikarka. Da bi preživela, se je morala zaposliti kot učiteljica risanja na gimnaziji, najprej v Ljubljani in Kranju, po drugi svetovni vojni pa v Murski Soboti in Trbovljah. Po upokojitvi je živela v Ljubljani. Svoj ljubljanski atelje je ohranila do smrti, čeprav je od leta 1952 prebivala na posestvu Vinegrad blizu Dobrne, ki ga je podedovala po starših. Tam je umrla leta 1967. Njena življenjska pot je bila v marsičem pionirska, Elda Piščanec pa je zapustila vrsto osebnih in delovnih dnevnikov ter korespondenco s sorodniki, prijatelji, kolegi in cerkvenimi naročniki. Iz teh dnevnikov in pisem je Metka Pekle sestavila knjigo Segam po nebesnih zvezdah: zgodba slikarke Elde Piščanec (Mladinska knjiga, 2024). Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo za radio priredili odlomek iz knjige, ki opisuje obdobje, ko je študirala slikarstvo v Firencah, v katerih se zrcali slikarkin način razmišljanja, temperament in čas, v katerem je živela in ustvarjala. Avtorica knjižne izdaje Metka Pekle, avtorica scenarija Tesa Drev Juh, interpreta Gaja Filač in Primož Pirnat, bralec Igor Velše, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2024.
Meret Oppenheim, švicarska umetnica iz kroga nadrealistov, je najbolj znana po svojem provokativnem "Zajtrku v krznu", skulpturi skodelice, krožnika in čajne žličke, oblečenih v krzno. Predvsem sanje so bile pogosto navdih za njena slikarska in kiparska dela – izbor dnevniških zapisov spominov in sanj umetnice, rojene leta 1913 v Nemčiji, ki je umrla leta 1985 v Švici, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Jerica Mrzel, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, posneto leta 2015.
Leta 2006 so pri eni izmed britanskih založb izšli pogovori s Samuelom Beckettom in spominski zapisi znancev tega irskega pisatelja. Avtorja James in Elizabeth Knowlson sta knjigo naslovila Beckettovi spomini, spomini na Becketta, pozneje pa so jo poimenovali kar "mozaik spoznanj". Bralcu namreč izvrstno približa skrivnostnega avtorja, ki je v javnosti zelo nerad govoril o sebi, le redki pa so dobili priložnost za pogovor z njim. Veliki "Neimenljivi", kot ga je po naslovu enega njegovih romanov označil britanski časopis Independent, je tokrat v prvi osebi spregovoril o svojem življenju od otroških do zrelih let. Prevajalka: Mateja Petan; režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Aleš Valič; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Matej Juh, Tina Kozin; produkcija 2007.
