Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.
25 min • 30. 11. 2025
Miguel Sousa Tavares je portugalski novinar in pisatelj, rojen leta 1952. Portugalci ga poznajo predvsem kot komentatorja s televizijskih zaslonov, vendar je tudi zelo uspešen pisatelj potopisov in romanov. Nikargva je njegov prvi roman, izjemno uspešen, bil je nagrajen v Italiji, preveden v več jezikov. Izšel je leta 2003. Sledila mu je knjiga Reka rož, tudi zelo uspešna, potem pa še potopis V tvoji puščavi, ki ne opisuje le dogodkov na poti po Afriki, ampak tudi spomine in notranje življenje moškega in ženske. Knjigo je prevedla Tanja Ovaska, izšla je leta 2013 pri Cankarjevi založbi. Igralca sta Sabina Kogovšek in Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2025.
18 min • 23. 11. 2025
Ameriški pisatelj in raziskovalni novinar Patrick Radden Keefe se je rodil leta 1976; piše za mnoge časopise in revije, napisal je tudi pet knjig. Posvečal se je različnim bolečim družbenim temam. Miriam Drev je prevedla odlomek iz njegove knjige Ne reci ničesar. Izšla je leta 2018, zanjo je avtor dobil nagrado National Books Critics Circle Award, več časopisov, med njimi Times, New York Times in Washington Post, jo je izbralo za najboljšo knjigo leta. Osrednja tema je obdobje severnoirskega spora, imenovano Težave, obdobje desetletij nasilja in konfliktov med britanskimi oblastmi in Severno Irsko ter obenem navzkrižij med katoliško in protestantsko skupnostjo v drugi polovici 20. stoletja V odlomku je predstavljena ena izmed opaznejših aktivistk ilegalne Irske republikanske armade Dolours Price. Prevod Miriam Drev, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
18 min • 16. 11. 2025
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
20 min • 09. 11. 2025
Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji je fabulativno razgiban, slikovit, duhovit in poučen opis potovanja, ki ga močno, nikakor pa ne povsem določajo knjižne izmenjave in knjigarne. V svoji prvi potopisni in verjetno najbolj osebni knjigi doslej se Andrej Blatnik, pisatelj, predavatelj, urednik in prevajalec, strasten bralec in popotnik odpravi v kraje, ki jih dobro pozna - v Južno Azijo in Indijo. Malo zaradi knjig, malo zaradi premikanja, lokalne kulinarike, drugačnih kultur in navad ter (samo)raziskovanja. Knjiga je izšla pri založbi UMco. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; lektorica: Mojca Blažej Cirej; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
17 min • 02. 11. 2025
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.
21 min • 26. 10. 2025
Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina je Istra tako očarala, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, ustavljal se je v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo tudi to, da se je Hudolin odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je potem nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad s podnaslovom Pešibus po Istri. Knjigo je izdala založba Umco. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
15 min • 19. 10. 2025
Oktobra mineva 130 let od rojstva pravnika, politika in pisatelja Maksa Šnuderla. Rodil se je v Rimskih Toplicah, študiral v Gradcu in Zagrebu. Bil je sodnik in odvetnik v Mariboru in sodeloval je v liberalnem političnem in kulturnem življenju. Leta 1941 se je preselil v Ljubljano in se vključil v narodnoosvobodilni boj, sodeloval je na Vrhovnem plenumu Osvobodilne fronte, Slovenskem narodnoosvobodilnem odboru oziroma svetu ter AVNOJU, leta 1944 pa je postal predsednik Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, kot se je imenovala. Po vojni je predaval na ljubljanski pravni fakulteti ter pisal strokovne knjige in razprave. Pisal je tudi leposlovna dela. V njegovih romanih prevladuje zgodovinska tematika, naslanja se na dokumente o resničnih dogodkih. Značilno je prepletanje prvin realizma, naturalizma in ekspresionizma. Šnuderlovi dnevniki - odlomke iz zapisov, ki so nastali leta 1945, boste slišali v oddaji Spomini, pisma in potopisi – imajo bolj dokumentarno kot literarno vrednost; dotaknejo pa se tudi tragičnih osebnih dogodkov, kot je sinova smrt. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Posneto 2005. Redakcija Staša Grahek.
30 min • 05. 10. 2025
Potopisni pisatelj Borut Korun (1946, Ljubljana) je sicer zobozdravnik po poklicu, vendar se že vse življenje zanima tudi za etnologijo, kulturno antropologijo, arheologijo in geografijo. Njegova velika strast so tudi potovanja po rekah. Sam ali v družbi sopotnikov je preveslal znamenite svetovne reke, od svetopisemskega Evfrata do slovite brazilske Reke smrti. Ko je odložil veslo, je prijel za pero in pisal. Njegove knjige Reke, soteske, brzice, Kondorjev klic in V porečju Orinoka sodijo v sam vrh potopisne literature. Izbrali smo odlomek iz njegove knjige z naslovom Z veslom in peresom po svetu. Interpret: Branko Jordan, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
17 min • 28. 09. 2025
"Več let, natančneje, v letih od 1964 do 1968, sem bil eden izmed mnogih srečnežev, ki so na glas brali Jorgeju Luisu Borgesu," je začel svoje spomine na srečevanja s slavnim, tedaj že oslepelim pisateljem argentinsko-kanadski pisatelj in esejist Alberto Manguel, avtor skoraj erotičnih knjig o knjigah, kot so Zgodovina branja, Knjižnica ponoči in Slovar izmišljenih krajev. V drobni knjižici z naslovom Z Borgesom bralcu odstira pogled v svet strastnega ljubitelja knjig in prisluškuje njegovim zanosnim pogovorom o knjigah, analizam in interpretacijam. Prevajalka Janina Kos, interpret Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel, redakcija Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
24 min • 21. 09. 2025
Knjigo spominov Moje življenje je napisal belorusko-francoski slikar Marc Chagall, s pravim imenom Mark Zaharovič Šagal. Rodil se je leta 1887 v Vitebsku in skoraj stoleten umrl pred štiridesetimi leti v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je tudi pokopan. Bil je vsestranski umetnik: slikar, grafik, ilustrator, scenograf, avtor barvnih oken, stenskih slik, tapiserij in pisatelj, kar je mogoče reči prav zaradi izjemne avtobiografije Moje življenje. Pisal jo je med letoma 1921 in 1922, v času, ko je njegovo domovino pretresala oktobrska revolucija. V njej Chagall opisuje svoje otroštvo v ruski židovski skupnosti, odločitev za slikarstvo, življenje v Parizu in vrnitev domov. Gre za izjemno prozo o napol sanjskem, napol nadrealističnem svetu, kakor bi podobe z njegovih znamenitih slik prevedel v besede. V odlomku Chagall govori o odkrivanju svojega talenta in želje po slikarstvu ter o odločitvi za ta poklic. Knjigo Moje življenje je prevedla Suzana Koncut. Interpret Brane Grubar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
19 min • 14. 09. 2025
Jubilant Tone Frelih (1945) je svojo literarno pot nastopil leta 1974 s pripovedjo Triinšestdeset stopnic, potem je sledilo še več pripovednih del, predvsem kriminalk. Frelih, po izobrazbi filmski režiser in dramaturg, se je podpisal pod vrsto scenarijev, filmov in filmoloških del, med drugim je uredil zbornik Med sanjami in resnico ter objavil znanstveni monografiji o Francetu Štiglicu in Vojku Duletiču, deloval pa je tudi na področju kulture - med drugim je bil prvi direktor Filmskega sklada. Seveda pa je Freliha precej oblikoval študij na AGRFT, zato ne preseneča, da je o njem napisal simpatično besedilo z naslovom Trije K-ji – trije gospodje. V njem se spominja svojih akademijskih profesorjev Franceta Koblarja, Vladimirja Kralja in Filipa Kumbatoviča Kalana. avtorji citatovFrance Koblar, Filip Kumbatovič Kalan, Vladimir Kralj, režiser Jože Valentič, bralec Ivan Lotrič, interpret Tone Gogala, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
24 min • 07. 09. 2025
Maria Antonietta Moro (1919–2009) je v partizansko gibanje stopila s triindvajsetimi leti, med medicinskim usposabljanjem v Gorici. Sprva je delovala s slovenskimi partizani na Goriškem, nato v italijanskem odporu, s partizanskima imenoma Nataša in Anna. Med vojno je začela pisati dnevnik, njena hči Lorena Fornasir pa ga je našla šele po njeni smrti. Dnevniški zapisi, nastali med letoma 1943 in 1945, v slovenščino jih je prevedla Nevenka Troha, so polni predanosti odporu, pa tudi ljubezni, in pomenijo pisateljičino edino pričevanje. V njih odkrivamo občutke in premisleke mlade Marie v odporniškem gibanju, njena hči pa je v spremnem besedilu k spominom med drugim zapisala, da je šele ob branju dnevnikov v celoti spoznala, kdo je bila njena mati. Prevajalka je Nevenka Troha, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
22 min • 31. 08. 2025
Annie Proulx, uveljavljena ameriška prozaistka, se je rodila 22. avgusta 1938. V slovenščino imamo prevedena njena romana Gora Brokeback in Ladijske novice, za Spomine, pisma in potopise pa smo izbrali odlomek iz njene knjige Hiša na oblaku – ptici. Gre za spominsko delo o tem, kako si je pisateljica na posestvu v ameriški državi Wyoming postavila sanjsko hišo. Knjiga je izšla leta 2011. Prevod Miriam Drev, interpretacija Milan Štefe in Nina Valič, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2015. Redakcija Staša Grahek.
18 min • 24. 08. 2025
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom oživljamo s starejšim literarnim delom Za prekmurskimi kolniki (1934) Juša Kozaka (1892–1964). Ta reportažni potopis je Kozak izdal v obdobju, ko je poučeval na gimnaziji. Prekmursko pokrajino in ljudi opisuje z občutljivostjo in naklonjenostjo, ne more pa mimo socialnih in nacionalnih nasprotij, ki so v prvih desetletjih prejšnjega stoletja zaznamovala pokrajino ob Muri. Pisatelj je namreč snov za pisanje črpal tako iz objektivnih socioloških dejstev kot tudi iz svojih lirskih doživljanj Prekmurja. Objavljamo dve poglavji iz omenjenega Kozakovega potopisa z naslovom Na hotiškem pašniku in Večer ob Muri. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto produkcije 2019.
20 min • 17. 08. 2025
Ghada Karmi (1939) je palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka, kot pisateljica je sodelovala tudi z Edwardom Saidom. Svoj rodni Jeruzalem je zapustila kot devetletna deklica ob okupaciji leta 1948 in skupaj s starši zbežala v London. Kot piše Branko Soban v spremni besedi k njenemu delu Vrnitev: spomini Palestinke (Sophia, 2018), je življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev: spomini Palestinke, ki ga objavljamo. V tej knjigi avtorica prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za ostala njena dokumentarno leposlovna dela. Prevajalke Vesna Česen, Mojca Dobnikar in Maja Lovrenov, interpretka Maja Blagovič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, posnetek besedila priskrbela Maja Blagovič, zvokovna obdelava Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žvokelj in Gregor Podlogar, leto posnetka 2020.
19 min • 10. 08. 2025
John Hersey je leto dni potem, ko so Američani avgusta 1945, torej pred skoraj natanko 80 leti, vrgli jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki, obiskal Hirošimo in se tam srečal s posamezniki, ki so preživeli katastrofo. Knjiga Hirošima (prev. Andrej Hiti Ožinger) – je postala klasično delo izkustvenega reportažnega žanra, ki prehaja v literaturo. V njej je zapisal zgodbe šestih žrtev te velike tragedije človeštva. Zadnji ponatis izvirnika je bil leta 1985, ko je avtor knjigi dodal še zadnje poglavje, v katerem je opisal življenja ljudi v Hirošimi več desetletij po eksploziji. Izbrali smo odlomke iz poglavja, v katerem opisuje zbeganost ljudi na večer katastrofe. Preživeli namreč dolgo niso vedeli, kaj se je sploh zgodilo. Interpret je Zvone Hribar, prevajalec Andrej Hiti Ožinger, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2016.
19 min • 03. 08. 2025
Angleški pesnik George Noel Gordon Byron je bil pravo utelešnje romantične dobe - iracionalen, ekscentričen pustolovec in nepredvidljiv zanesenjak je moral zaradi škandalov zapustiti Anglijo in je nato do smrti potoval po Evropi. Poleti 1819, štiri leta po njegovem odhodu iz Londona, so začeli izhajati prvi spevi njegove satirične pesnitve Don Juan, kar nekaj tega razpoloženja pa je mogoče zaznati tudi v pismu, ki ga je Iz Benetk poslal svojemu založniku Johnu Murrayju. Prevajalka Mihela Čopič, igralec Zvone Hribar, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Marjan Strojan, Vlado Motnikar. Posneto leta 1997.
19 min • 27. 07. 2025
Nekdanja radijska kolegica Marinka Svetina je bila vrsto let sodelavka priljubljene pisateljice za najmlajše Ele Peroci. V besedilu Spomini na Elo (Peroci) se avtorica občuteno spominja avtorice Muce Copatarice, besedilo pa prav tako občuteno interpretira dramska igralka Draga Potočnjak. Režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2005.
14 min • 20. 07. 2025
Slava Kurilov je bil sovjetski, kanadski in izraelski oceanograf, ki je živel v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1974 je pobegnil iz Sovjetske zveze, in sicer tako, da je skočil z velike potniške ladje, plaval dva dni ter pristal na filipinskem otoku Siargao. V potopisnem romanu z naslovom Sam v oceanu opiše skok ter samo plavanje v morju, zgodbo pa preplete s svojo duhovno ter osebno potjo k svobodi. Knjigo je prevedla Lijana Dejak. Prevajalka: Lijana Dejak, interpret: Gregor Zorc, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Posneto leta 2025.
11 min • 13. 07. 2025