Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako njene strukturne plati kot tudi vpliva na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje več kot 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da bi, kot pravi Konfucij, poimenoval pojme. In čeprav bi se komu lahko zdelo, da je njegovo področje raziskovanja popolnoma formalno, prav s svojimi knjigami, članki in eseji pokaže, da je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi iz racionalnega v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleauja - Pontya, ki je zapisal, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati v intenzivnem desetletju med letoma 2008 in 2018, ko je s kolegi (med njimi so bili B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravil kar nekaj velikih in uspešnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov v Ljubljani lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno izmed izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos.
Avtor: Žiga Bratoš
