Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 13.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu sta Slovesni prihod vitezov Malteškega reda za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.

Avtor: Mihael Kozjek

Ghassan Zaqtan, rojen leta 1954 v Beit Jali blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Literarno ustvarjanje je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk ter nekaj romanov. Njegova dela se posvečajo palestinski izkušnji z motivi osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno rahločutno lirična.

Prevajalka je Zarja Vršič,
interpret pa Matej Puc.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Na sporedu simfonična pesnitev Pomladna pesem Jeana Sibeliusa, Počasni stavek za godalni kvartet Antona Weberna, Tri razpoloženja za kitaro Jakoba Šegule, Tretja suita za godala Marijana Lipovška, Jutranjica za trobento in klavir Petra Kopača, Rapsodija za orkester Anžeta Rozmana, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir Janija Goloba in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Na prelomu stoletij, s prihodom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekaj izjemnih simfoničnih mojstrovin. V prvi oddaji bomo predvajali Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Predvajali bomo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet. Leta 2000 sta s pianistom Bojanom Goriškom ustanovila klavirski duet; uspešno je koncertiral po vsej Evropi in bil trikrat tudi v Združenih državah Amerike. Letos se bosta predstavila z novim repertoarjem.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Kaj je ostalo od tukajšnih nekajdesetletnih poskusov predstavljanja izvenevropskih kultur onstran kolonialnega načina prikazovanja Drugega kot kulturno manjvrednega od "zahodne civilizacije"? Na dan zmage nad nacifašizmom v drugi vojni, 9. maja, so v Slovenskem etnografskem muzeju v glavnem mestu odprli 2 razstavi, ki obujata spomin na te poskuse. Avtorica (poleg soavtorja dr. Marka Freliha) osrednje razstave "Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti", kustosinja dr. Tina Palaić v pogovoru razmišlja in osvetljuje, kaj je SEM ob letošnji 60-letnici ustanovitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah pri Medvodah blizu Ljubljane (1964-2001) s to in bolj osebno zastavljeno razstavo avtorice dr.Nine Zdravič "Popotovanja spominov preko Alžirije v 60-ih letih 20.stoletja", poskusil posredovati v tukajšni javni prostor.

Avtor: Goran Tenze

Umetnico bomo slišali v samospevih Frana Venturinija ob klavirski spremljavi ter Slavka Osterca in Demetrija Žebreta s simfoničnim orkestrom.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo sopranistki Kseniji Vidali, eni najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj. Bila je lirska in pozneje mladodramska sopranistka, ki je imela izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela pa je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. Posvečala se je tudi izvajanju koncertne glasbe in slovenskih samospevov. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo slišali njene izvedbe samospevov s klavirjem ob orkestrski spremljavi slovenskih skladateljev Frana Venturinija, Slavka Osterca in Demetrija Žebreta. Najprej jo bomo poslušali ob klavirski spremljavi Nade Oman pri izvajanju petih samospevov Frana Venturinija: Domača pesem, Ah, če bi rože brala, Moji dnevi, Zadnjikrat in Pričakovanje. S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana je izvedla Tri belokranjske uspavanke Slavka Osterca in obsežni samospev Maja in morje na verze Alojza Gradnika; izvedbo je vodil sopranistkin mož, dirigent in skladatelj Demetrij Žebre.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako njene strukturne plati kot tudi vpliva na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje več kot 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da bi, kot pravi Konfucij, poimenoval pojme. In čeprav bi se komu lahko zdelo, da je njegovo področje raziskovanja popolnoma formalno, prav s svojimi knjigami, članki in eseji pokaže, da je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi iz racionalnega v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleauja - Pontya, ki je zapisal, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati v intenzivnem desetletju med letoma 2008 in 2018, ko je s kolegi (med njimi so bili B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravil kar nekaj velikih in uspešnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov v Ljubljani lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno izmed izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos.

Avtor: Žiga Bratoš

Nadaljujemo predvajanje posnetkov Cerkniške godbe, ene najstarejših ljubiteljskih pihalnih zasedb na Slovenskem, ki letos praznuje 100 let delovanja. Godba Cerknica pod umetniškim vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča, ki trenutno vodi tudi Orkester Slovenske vojske, že več kot desetletje sodi v sam vrh slovenskega godbeništva. Na državnih tekmovanjih v okviru Zveze slovenskih godb redno dosega opazne uspehe ter že vrsto let pripravlja uspešne koncertne in založniške projekte. Tudi danes smo za predvajanje izbrali dva posnetka z albuma Solissimo, ki ga je orkester skupaj s še enim albumom, imenovanim Še veš, izdal leta 2016. Slišali boste skladbo za trobilni ansambel Vandrovec Tomaža Habeta in Koncert za rog in orkester št. 1 Richarda Straussa v priredbi Johna Boyda s solistom Aljažem Venišnikom.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Pričenja se serija dogodkov z naslovom Svobodna Palestina, ki jo ob obletnici nakbe skupaj s partnerji pripravljajo Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev in s katero bodo predstavili palestinsko kulturo in umetnost. Odpirajo jo z razstavo in predavanjem o palestinski arhitekturi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V antičnem gledališču v Sirakuzah so pričeli z letošnjo sezono. Med drugim bodo uprizorili dela Sofokleja, Evripida in Plavta. V Hiši kulture v Pivki pa so odprli razstavo slikarke Suzane Brborovič z naslovom Kolektivna iluzija.

Avtor: Tina Poglajen

6. februarja 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcija in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco).

Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle tudi v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Avtor: Vesna Volk

Krištof Dovjak: Razstreljeni soneti,
Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila,
Štefan Kardoš: Stric Geza pripoveduje.

Recenzije so napisali Peter Semolič, Bojan Sedmak in Andrej Lutman.

Avtor: Ars

Slavko Osterc se je leta 1927 vrnil s študijskih let v Pragi, kjer je blestel v glavnih kompozicijskih predmetih. V domovino se je vrnil kot skladatelj naprednih slogovnih nazorov in začel poučevati na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Bil je izredno luciden opazovalec tedanjih glasbenih tokov, sodobno glasbo pa je želel na vse mogoče načine približati domovini. Potoval je v tujino in obiskoval glasbene festivale ter vzdrževal stike z Mednarodnim združenjem za sodobno glasbo.
Leta 1935 je v kompozicijskem razredu Slavka Osterca diplomiral Franc Šturm. V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju je Šturm sledil Osterčevi ideji glasbenega modernizma, vendar pa je Šturmovo življenje ugasnilo v letu 1943, ko se je pridružil Osvobodilni fronti. Šturm je bil eden bolj radikalno usmerjenih skladateljev svojega časa, po študiju v Pragi pri Josefu Suku in Aloisu Hábi pa je zastopal napredne slogovne nazore.

Avtor: Marko Šetinc

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo; ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024.

''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne razumem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, pri književnosti pa daje občutek, da ni vredna izraza 'slovenska književnost'. Ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza 'štajerska književnost', za dolenjske pa ne 'dolenjska književnost' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in preostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. To so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja je Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.

Avtor: Andrej Rot

19:50
Poigra

Delo je mojstrovina glasbene zgodovine, ki je s svojo slavo že zdavnaj presegla vse žanrske meje: to so ›Štirje letni časi‹ Antonia Vivaldija. Pravzaprav se jih ni mogoče naveličati. Neštete predelave teh štirih violinskih koncertov so le še bolj osupnile in odprle nove vidike kompozicije. Dirigent Kent Nagano in Nemški simfonični orkester iz Berlina bosta to baročno programsko glasbo predstavila zelo edinstveno, v različici za štiri solistične instrumente in orkester Azize Sadikove. Večer pa se bo začel z virtuoznim klavirskim ciklom Leto Fanny Hensel.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Igra obravnava tragično temo zunajsodnih pobojev po drugi svetovni vojni in ima popolnoma dokumentarno ozadje. Petan jo je zavil v bizarno metaforo, tema pa je in verjetno tudi bo vzbujala vrsto prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik. Ubesedil jo je z literarno močjo in človeško modrostjo ter tako dosegel raven eminentne umetniške izpovedi.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Gostilničar - Boris Juh
Hans - Pavle Ravnohrib
Franciska - Lučka Počkaj
Stojan - Slavko Cerjak
Mica - Judita Zidar
Prvi vojak - Iztok Jereb
Franc - Milan Štefe
Mama - Mojca Ribič
Drugi vojak - Boris Kos
Vesna - Mojca Fatur
Tone - Jožef Ropoša
Maja - Darja Reichman

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2003.

Avtor: Vilma Štritof

22:40
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. Na sceno slovenskega leposlovja je stopila nedavno s prvencem Pretežno jasno o glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit", je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira.

Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega džezovskega festivala v Cerknem, ki bo na trgu sredi mesta od četrtka, 16. maja, do sobote, 18. maja, na Starem placu sredi mesta. Na vrsti bodo skladbe kitarista Sama Šalamona, zasedbe I'll Considered, pihalke Jasne Jovičević, saksofonista Dariusa Jonesa in vokalistke Sofie Jernberg.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 13.05.2024 14:55:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt