Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu so Barkarola za klavir, op. 65 Charlesa Valentina Alkana, Simfonija v E-duru št. 6, Wq.182 Carla Philippa Emanuela Bacha, Trio v e-molu za flavto, oboo in basso continuo iz zbirke Tafelmusik II Georga Philippa Telemanna in Koncert za oboo in orkester v C-duru Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na sporedu so Kvartet za flavto in godala v G-duru, op. 23/5 Giovannija Paisiella, koncertna uvertura Hebridi Felixa Mendelssohna in Koncertna skladba za violo in klavir Georgeja Enescuja.

Avtor: Mihael Kozjek

Konstantin Kavafis, rojen leta 1863 v Aleksandriji, kjer je leta 1933 tudi umrl, je eden najpomembnejših grških pesnikov dvajsetega stoletja. Večino poezije je napisal po svojem štiridesetem letu. V pesmi Itaka ubeseduje globoka spoznanja o življenju, potovanju proti neznanemu cilju, ki mu on pravi Itaka, drugi pesniki pa kaj drugega, Kajetan Kovič morda Južni otok.
Pesem Itaka je prevedel Ciril Bergles. Interpretira Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Na sporedu Pesem predice Alphonsa Diepenbrocka, simfonični fragmenti iz baleta Pajkova pojedina, op. 17 Alberta Roussela, Spomini na Prago, koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Stari spevi in plesi za lutnjo, suita za orkester št. 3 Ottorina Respighija, Fantazija za klarinet in harfo na temo cavatine 'Una voce poco fa' iz Rossinijeve opere 'Seviljski brivec' Iwana Müllerja, Igre, plesna pesnitev za orkester Clauda Debussyja, Sekstet za klavir in pihala v B-duru, op. 6 Ludwiga Thuilleja in simfonična pesnitev Na morski obali Arnolda Baxa.

Avtor: Mihael Kozjek

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kot starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".

Avtor: Domen Marinčič

Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za džezovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je džezovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983, kar devet na teden. Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja tretjina meseca maja kaže, da je v znamenju sodobnega aktivnega odnosa do naravnega okolja. V sredo, 22.maja smo beležili Mednarodni dan biodiverzitete, letos z osrednjim motom "bodimo del načrta", en dan prej so države Evropske unije obeleževale evropski dan Nature 2000, 20. maj je bil svetovni dan čebel, 24. maj pa evropski dan parkov. O stanju in uresničevanju zavez o ohranjanju raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst, predvsem tistih ogroženih, bo več povedal biolog, doc.dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Avtor: Goran Tenze

Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo harfistko Tino Žerdin v izvajanju skladb slovenskih skladateljev. Harfistka se je po učenju klavirja na glasbeni šoli v Velenju in študiju solopetja povsem posvetila harfi. Harfo je študirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller, pri kateri je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih priznanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja na harfo. Harfistka Tina Žerdin koncertira in nastopa solistično, v komornih zasedbah in kot solistka z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Dunajski komorni orkester, Haydnova filharmonija in Makedonska filharmonija, v orkestrih dunajskih Ljudske opere in Državne opere ter drugod po Evropi. Marca 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla prva samostojna zgoščenka Tine Žerdin z naslovom Harfonija, na kateri je sama ali z glasbenimi prijatelji posnela devet skladb avtorjev 20. in 21. stoletja. V oddaji bomo poslušali njene izvedbe skladb za harfo Zvonimirja Cigliča, Brine Jež Brezavšček, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka ter pogovor urednice Tjaše Krajnc s harfistko Tino Žerdin.

Avtor: Tjaša Krajnc

Razgledali se bomo po gledališki pokrajini enotnega slovenskega kulturnega prostora današnjega trenutka. Z gostjo Alenko Hain, režiserko, koreografinjo in angažirano gledališko ustvarjalko na avstrijskem Koroškem, ter gostoma, Danijelom Malalanom, direktorjem Slovenskega stalnega gledališča Trst, ter Juretom Novakom, direktorjem in umetniškim vodjo Prešernovega gledališča Kranj, bomo osvetlili tematike in njihove raznovrstne načine uprizarjanja, ki jih dandanes lahko gledamo na slovenskih odrih, sodelovanja ter idejne in umetniške izmenjave gledaliških umetnikov, ki sicer delujejo v sredinah različnih kulturnih in produkcijskih mikrookolij.

Avtor: Petra Tanko

Nadaljujemo predvajanje posnetkov s pomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ta 5. marca letos odigral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tokrat predstavljamo štiri izvirna glasbena dela slovenskih avtorjev: za začetek Dragoličevo orkestrsko priredbo slovesnih fanfar Pozdrav Ljubljani, ki jih je leta 1994 Bojan Adamič zložil ob 850. obletnici prve pisne omembe našega glavnega mesta, to je istih fanfar, ki so kar nekaj časa donele z balkona mestne hiše, zatem boste slišali večstavčno koncertno skladbo za rog in pihalni orkester Liberamente Alojza Kranjčana, s solistom Nikico Banjcem na rogu, kot tretjo vam bomo predvajali prvo izvedbo slovesne uverture Utrip ponosa mladega ustvarjalca Krištofa Strnada in za konec še duhovito parafrazo na protokolarni mimohod – Walking by Nejca Bečana.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Žirija, ki ji je na letošnjem 77. filmskem festivalu v Cannesu predsedovala ameriška igralka Greta Gerwig, je zlato palmo za kratki film podelila Možu, ki ni mogel molčati, hrvaškega režiserja Nebojša Slijepčevića. Slovenski del avtorstva v filmu predstavlja direktor fotografije Gregor Božič. V prostorih poklicnega združenja umetnikov BV galerija v Celovcu je na ogled razstava umetnika Karla Vouka z naslovom Pareidolija. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletova priznanja za leto 2023. Priznanja so prejeli Matevž Remškar, Urška Todosovska Šmajdek ter Irena in Mirko Cigula. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Ana Lorger

V okviru cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske sta lani in letos potekala nastopa dveh harfistk, ki ju poslušamo danes. To sta Leto Križanič Žorž in Lara Pelikan.
Leto Križanič Žorž je nastopila aprila 2024 in izvedla skladbo Vltava iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane ter Fantazijo za mnogo strun in enega harfista Iva Petriča, Lara Pelikan pa Veliko sonato Françoisa-Josepha Dizija in Beneški karneval za harfo, op. 184 Felixa Godefroida.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Poslušali bomo izbor glasbe slovenskih skladateljev, ki so se že vpisali med klasike slovenske glasbe. Izbrali smo Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča, ki v komorni dialog vnaša ljudske motive in tonsko slikanje, znano iz skladateljevih orkestrskih del; izbor bo zaključilo mladostno delo Uroša Kreka, Sonata za violino in klavir iz leta 1946; najprej pa bo na vrsti Drugi godalni kvartet Lucijana Marije Škerjanca. V njem slišimo prepoznavnega Škerjanca – glasbo elegantnih potez, romantičnega rubata, barvitih harmonij, ki spoštuje stare temelje, a si dovoli tudi nekoliko modernejšega zvena.

Avtor: Primož Trdan

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Pesnik, pisatelj in karikaturist Gregor Papež je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti. Svoj prispevek Nosorogi je napisal ob obletnici ustanovitve zdomske Slovenske kulturne akcije.

''Zdomstvo je bilo republika duhov v dvojnem pomenu. Šlo je za močne osebnosti, miselne duhove, ki so nujno osebni, edinstveni in se razlikujejo drug od drugega. Poleg tega pa sta SKA in tudi emigracija republika duhov v pomenu nadrealnosti že zaradi okoliščin v izgnanstvu, ki so sestavljale komaj obstoječo materialno stvarnost, stvarnost, ki je temeljila na preteklosti in na svetu idej. Svet, ki je prav zaradi odmaknjenosti od stvarnega sveta v platoničnem pomenu bliže resnici.
Danes morda ni drugače ... drugače je le to, da ni več tistih velikanov, idealistov in da so nasledniki postali predvsem profesionalni Slovenci in žalostni kulturniki. Dejstvo je tudi, da je nosorogov rog dražji od kokaina, zanj pa je na črnem trgu mogoče dobiti veliko denarja.''

Besedilo je jezikovno pregledala Saša Grčman. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Andante za violino in klavir Marija Kogoja, igrata violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. Zvočni oblikovalec eseja Maks Pust, bralca Igor Velše in Maja Moll.

Avtor: Andrej Rot

Rekviem, torej pogrebna maša – ampak veliko več: s svojim mogočnim »Nemškim rekviemom« Johannes Brahms ni le presegel meje liturgično vezane cerkvene glasbe. Delo, ki bolj kot na mašo spominja na oratorij, pravzaprav močno presega navezanost na veroizpovedi in celo na sakralni okvir. Brahms je ustvaril osebno spoprijemnje z neizogibno usodo smrti, ki združuje vse ljudi.
Pred tem monumentalnim delom bomo v izvedbi Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna poslušali Komorno simfonijo št. 2 Arnolda Schönberga.

Avtor: Polona Kovačič

Groteskna srhljivka hkrati pripoveduje o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja.

Režiser: Igor Likar
Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Avtorji izvirne glasbe in glasbeni izvajalci: dr. Mira Omerzel – Terlep, Matija Terlep, Trutamora Slovenica


Mati − Iva Zupančič
Oče − Radko Polič
Sin − Gojmir Lešnjak
Sonja − Petra Govc
Gospa − Ljerka Belak
Peter − Slavko Cerjak
Župnik − Danilo Benedičič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1999.

Avtor: Vilma Štritof

Nominiranka za Cankarjevo nagrado.
Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del.

Interpretka Vesna Jevnikar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Tokratno oddajo bomo namenili ukrajinskim džezovskim glasbenikom. Slišali boste skladbe v izvedbi pianistov Arta Hodesa, Miše Alperina, Vadima Neselovskega in Lubomira Melnika, basista Davida Friesena ter harfistke Aline Bzehzinski.

Avtor: Marko Kumer