Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Majski večeri so lahko že prijetno topli, skušnjave pa toliko večje. Nekako tako je pred dobrimi sedemdesetimi leti čutil slovenski pesnik Kajetan Kovič, ko je napisal pesem Majska romanca.

Interpretira Vojko Zidar.
Produkcija 2003.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Skladateljica se je rodila 14. oktobra leta 1952 v Helsinkih. Njena družina ni bila glasbeno izobražena, starša sta bila bolj naklonjena vizualni umetnosti. Prvi stik z glasbo je navezovala preko domačega radia in aktivnega poslušanja narave v objemu katere je odraščala. V mislih so se ji od nekdaj tvorile raznolike glasbene ideje, njeno navdušenje na zvokom in njegovimi raznoterimi prvinami pa ji je zbujalo močno željo po komponiranju. Ta se ji je uresničila šele po neuspelih poskusih navezovanja stika z glasbo preko poustvarjanja. Igranje violine in kasneje klavirja ji je povzročalo močno anksioznost, hkrati pa je bila prepričana, da kot "preprosto dekle" nima "ustreznih kvalitet" za skladanje. Odraščala je brez zavedanja o drugih ženskih skladateljicah v okolici. V času študija grafičnega oblikovanja in muzikologije obupala nad tem, da bo svoj bogati zvočni svet kdaj lahko delila tudi z drugimi. Pri štiriindvajsetih se je opogumila in odločila za študij kompozicije ter bila zaradi svoje velike vztrajnosti na koncu sprejeta v sicer že poln kompozicijski razred Paava Heininena na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih.

Avtor: Katarina Radaljac

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Avtor: Ars

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Avtor: Ars

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Avtor: Ars

Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti bodo prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gostje bodo dr. Hotimir Tivadar, br. Jan Dominik Bogataj in avtorica razstave Pater Stanislav Škrabec tako in drugače Vasilija Rupnik.

Avtor: Aleksander Čobec

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Avtor: Ars

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Tudi danes se skozi glasbo družimo z zgodbo Roalda Dahla Charlie in tovarna čokolade. Musical so leta 2013 na odrske deske med drugimi pripeljali Marc Shaiman in Scott Wittman, ki sta napisala glasbo in besedila ter David Greig, ki se je podpisal pod scenarij. Tokrat vam dolgujem o konec D halove zgodbe. Charlie dobi zadnjo zlato vstopnico, ki mu odpre vrata tovarne čokolade, v kateri se pred njegovim i očm i čudežni prizori vrstijo eden za drugim. Peneč čokoladni slap, sladkorni čoln, ki pluje po čokoladni reki mim o zakrivljenih sladkornih palic. Vsi srečni najditelji zlate vstopnice čudežnih kreacij lastnika tovarne sploh ne opazijo, Charlie pa ugiba, kdo je lastnik in zakaj je življenje posvetil sladkarijam. Glavna nagrada, ki je do konca skrivnost, so ključi tovarne, saj lastnik med otroki išče naslednika svojega imperija, nekoga, ki mu bo lahko zaupal, da bo sledil njegovim stopinjam .

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebej znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, katerega duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina.

Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier;
avtor scenarija: Brane Senegačnik;
režiserka: Ana Krauthaker;
bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše;
interpretka: Ana Urbanc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.

Avtor: Ars

Prisluhnite oddaji Po poteh elektroakustične glasbe, ki smo jo v majski cvetoči pomladi namenili zvočnim in besednim vsebinam ljubezni, mitu Orfeja in odzvenu poti v zunanjost sedanjosti. Slišali smo skladbe Lohn Kaije Saariaho za glas in elektroniko v izvedbi Dawn Upshavv, Orfejeva glava Elzbiete Sikore in Sonotranjosti za violončelo in trak Bora Turela v izvedbi Vladimirja Kovačiča. V vezno zvočno tkivo smo vpletli odlomke trubadurske pesmi v instrumentalni inačiciLanquan li jorn Jofresa Rudela in odlomek iz Orfeja Claudia Monteverdija. Vezno besedilo in odlomek, povzet po vidi o trubadurju Jaufresu Rudelu iz knjige Ljubezen iz daljave, zbirke provansalske trubadurske lirike v izboru, v prevodu in s spremno besedo Borisa A. Novaka sta brala Maja Šumej in Ivan Lotrič, slednji pa je interpretiral tudi pesem Jaufresa Rudela Ljubezen iz daljave prav tako v prevodu Borisa A. Novaka.

Avtor: Bor Turel

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin