Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 21.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Majski večeri so lahko že prijetno topli, skušnjave pa toliko večje. Nekako tako je pred dobrimi sedemdesetimi leti čutil slovenski pesnik Kajetan Kovič, ko je napisal pesem Majska romanca.

Interpretira Vojko Zidar.
Produkcija 2003.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Skladateljica se je rodila 14. oktobra leta 1952 v Helsinkih. Njena družina ni bila glasbeno izobražena, starši so bili bolj naklonjeni vizualni umetnosti. Prvi stik z glasbo je navezovala prek domačega radia in aktivnega poslušanja narave, v objemu katere je odraščala. V mislih so se ji od nekdaj oblikovale raznolike glasbene zamisli, njeno navdušenje nad zvokom in njegovimi raznovrstnimi prvinami pa ji je zbujalo močno željo po komponiranju. Ta se ji je uresničila šele po neuspelih poskusih navezovanja stika z glasbo prek poustvarjanja. Igranje violine in pozneje klavirja ji je povzročalo močno anksioznost, hkrati pa je bila prepričana, da kot "preprosto dekle" nima "ustreznih kvalitet" za skladanje. Odraščala je brez zavedanja o drugih skladateljicah v okolici. Med študijem grafičnega oblikovanja in muzikologije je obupala nad tem, da bo svoj bogati zvočni svet kdaj lahko delila tudi z drugimi. Pri štiriindvajsetih se je opogumila in odločila za študij kompozicije ter bila zaradi svoje velike vztrajnosti na koncu sprejeta v sicer že poln kompozicijski razred Paava Heininena na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Tomaž Rauch je skladatelj, pedagog, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, ki jo je raziskoval v skupini Trinajsto prase, vrsto let igra tudi z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. V oddaji med drugim predstavlja izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta B Air.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Na sporedu Dmitri Dmitrijevič Šostakovič: Klavirski trio št. 2 v e-molu, op. 67 in Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Visoko nad Cerknim, v Gorenjih Novakih, je muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev in orodja iz prejšnjega stoletja. Uredil ga je Silvo Čemažar, ki je vse stroje tudi obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti.

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila

Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec.
Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec.

Avtor: Ars

14:25
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Današnji posnetek Londonskega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 18. aprila v Londonu vodil sir Antonio Pappano, združuje deli, ki se nagibata k džezu, in pretresljivo ganljivo delo za mir, napisano med drugo svetovno vojno – Peto simfonijo Ralpha Vaughana Williamsa. Pianist Bertrand Chamayou je izvedel klavirski koncert v G-duru Mauricea Ravela, skladbo, ki jo je navdihnil džez, dogodek pa se je začel z bleščečo orkestralno suito Davida Raksina iz glasbe za film The Bad and the Beautiful.

Avtor: Polona Kovačič

Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti bodo prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gostje bodo dr. Hotimir Tivadar in br. Jan Dominik Bogataj.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas med skladbe Jurija Flajšmana, Miroslava Vilharja in Antona Nedvĕda.
Povezuje jih rdeča nit nastanka: sredine in druge polovice 19. stoletja,
ter prizadevanja za slovensko nacionalno identiteto.
Poje Slovenski komorni zbor pod vodstvom Mirka Cudermana.

Avtor: Brigita Rovšek

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Tudi danes se skozi glasbo družimo z zgodbo Roalda Dahla Charlie in tovarna čokolade. Musical so leta 2013 na odrske deske med drugimi pripeljali Marc Shaiman in Scott Wittman, ki sta napisala glasbo in besedila, ter David Greig, ki se je podpisal pod scenarij. Tokrat vam dolgujem o konec D halove zgodbe. Charlie dobi zadnjo zlato vstopnico, ki mu odpre vrata tovarne čokolade, v kateri se pred njegovim i očm i čudežni prizori vrstijo eden za drugim. Peneč čokoladni slap, sladkorni čoln, ki pluje po čokoladni reki mim o zakrivljenih sladkornih palic. Vsi srečni najditelji zlate vstopnice čudežnih stvaritev lastnika tovarne sploh ne opazijo, Charlie pa ugiba, kdo je lastnik in zakaj je življenje posvetil sladkarijam. Glavna nagrada, ki je do konca skrivnost, so ključi tovarne, saj lastnik med otroki išče naslednika svojega imperija, nekoga, ki mu bo lahko zaupal, da bo sledil njegovim stopinjam .

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebno znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina.

Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier;
avtor scenarija: Brane Senegačnik;
režiserka: Ana Krauthaker;
bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše;
interpretka: Ana Urbanc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.

Avtor: Ars

21:40
Poigra
22:00
Poročila

Prisluhnite oddaji Po poteh elektroakustične glasbe, ki smo jo v majski cvetoči pomladi namenili zvočnim in besednim vsebinam ljubezni, mitu Orfeja in odzvenu poti v zunanjost sedanjosti. Slišali smo skladbe Lohn Kaije Saariaho za glas in elektroniko v izvedbi Dawn Upshavv, Orfejeva glava Elzbiete Sikore in Sonotranjosti za violončelo in trak Bora Turela v izvedbi Vladimirja Kovačiča. V vezno zvočno tkivo smo vpletli odlomke trubadurske pesmi v instrumentalni inačiciLanquan li jorn Jofresa Rudela in odlomek iz Orfeja Claudia Monteverdija. Vezno besedilo in odlomek, povzet po vidi o trubadurju Jaufresu Rudelu iz knjige Ljubezen iz daljave, zbirke provansalske trubadurske lirike v izboru, v prevodu in s spremno besedo Borisa A. Novaka sta brala Maja Šumej in Ivan Lotrič, ta pa je interpretiral tudi pesem Jaufresa Rudela Ljubezen iz daljave prav tako v prevodu Borisa A. Novaka.

Avtor: Bor Turel

Andrzej Sosnowski (1959) je pesnik, esejist, prevajalec in predavatelj ameriške književnosti na Univerzi v Varšavi. Njegov pesniški in prevajalski opus je precej obsežen ter za poljski literarni prostor pomemben in vpliven. Za njegove pesmi pa je značilno, da pozornost usmerjajo k jeziku oziroma raziskovanju različnih pomenov v njem. V njegovi poeziji se tako mešajo različne realnosti, vsakdanja se na primer ne razlikuje od sanjske. Objavljamo pet pesmi, ki jih je avtor pred leti že predstavil na festivalu Dnevi poezije in vina.

Prevedel Primož Čučnik,
interpret Matej Recer,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2012.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 21.05.2024 12:30:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt