Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 1.6.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Torellija, Telemanna, Sebastiana Bacha, Troboncina, Corellija, Caselle, Saint-Saënsa, Leoncavalla, Bottesinija, Brahmsa, Mendelssohna, Hrovata, Respighija, Bartóka in Beethovna.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Španski pesnik Jaime Gil de Biedma se je rodil leta 1929, umrl je leta 1990. Objavil je sedem pesniških zbirk, Slovenci ga poznamo po prevodih Cirila Berglesa. Tudi pesem Očitno je mogoče je prevedel Bergles, sporoča pa nam na lahkoten način zelo temeljne stvari o človeškem bivanju.

Igralec Gregor Čušin,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten,
produkcija 2024.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Zadnji koncert mednarodnega festivala vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic Voices, ki ga v Kopru organizirata Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in dirigent Ambrož Čopi, se je v maju zaključil s koncertom Westminster Singers iz Utaha. Zbor deluje na Univerzi Westminster v Salt Lake Cityju in v njem pojejo sedanji in nekdanji študenti te univerzi, ne samo glasbe, ampak tudi drugih smeri, ter projektno še zunanji pevci. Na koncertu v Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru je poleg Westminster Singers zapel tudi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in mu s tem izrekel glasbeno dobrodošlico.

Avtor: Metka Sulič

11:00
Poročila

Branko Madžarevič, slovenski književni prevajalec iz francoščine, dolgoletni urednik pri Državni založbi Slovenije in pisec poglobljenih besedil o književnosti in literatih je že dolgo, odkar je prevedel roman Metulj Henrija Charrièra leta 1970, eden osrednjih slovenskih književnih prevajalcev. Sledil je prevod prelomnega romana Potovanje na konec noči Ferdinanda Célinea, pa čez nekaj let Gargántua in Pantagruél Françoisa Rabelaisa (fransvája rablêja). Zadnjih petindvajset let je prevajal tri knjige Esejev poznorenesančnega pisatelja Michela de Montaignea na 1300 straneh. Izšle so nedavno pri založbi Beletrina. O tem gigantskem podvigu in tudi drugih prevodih se z Brankom Madžarevičem pogovarja Tadeja Krečič.

Avtor: Ars

V današnjih Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo posvetili ljudstvu severnoameriških domorodcev, ki so bili znani in so še znani, kolikor jih je še ostalo pod imenom Lakota.

Avtor: Tomaž Rauch

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Posvečamo se 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. V četrtek zvečer je dobil Denis Škofič Cankarjevo nagrado za pesniško zbirko Tuskulum. Kaj bomo gledali in kaj se bo dogajalo na 59. Borštnikovem srečanju v Mariboru - začne se v ponedeljek, vemo pa že, da dobi Borštnikov prstan igralec Branko Šturbej. Pogledamo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, tam je razstava Ozvezdja mnogoterih želja: Ob vzhodnem obzorju, in v Etnografski muzej v Ljubljani na razstavo Azija sredi Ljubljane. Spremljali smo simpozij ob stoti obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja profesorja Naceta Šumija.

Avtor: Ars

14:00
Poročila
14:05
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Dokumentarni film je v zadnjih letih v velikem vzponu: vedno pogosteje se pojavlja tako v redni kinematografski distribuciji kot med nagrajenci največjih svetovnih filmskih festivalov. Med imeni, ki so uspešna in prepoznavna v mednarodnem prostoru, so tudi slovenska: Petra Seliškar, Matjaž Ivanišin, Rok Biček, Haidy Kancler, Marija Zidar, Siniša Gačič, v zadnjem času pa tudi številni mladi avtorji in avtorice, ki slovenskemu dokumentarnemu filmu napovedujejo lepo prihodnost. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, ter dokumentaristko in ustanoviteljico festivala MakeDox, Petro Seliškar. Ta je povedala, da dokumentarne filme na festivalu MakeDox v Severni Makedoniji množično gledajo predvsem mladi; da je tej generaciji dokumentarni film veliko bližje kot fikcija. Morda zato, dodaja Nataša Bučar, ker je bližje vsebinam, ki jih tudi sami spremljajo na družabnih omrežjih. Gre za dokumentarne posnetke, ne igrane, celo fikcija po njenem išče načine, kako postati dokumentaristična. Mlajša generacija, ki odrašča z omrežji, kot je tiktok, in z neskončnim streamanjem, se lahko z dokumentarnimi filmi identificira lažje kot s fikcijo, se strinjata – in škoda bi bilo, da takega razcveta filmske zvrsti pri nas ne bi primerno podprli.

Avtor: Tina Poglajen

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo posnetke s koncerta komorne glasbe, ki je potekal 25. junija leta 2022 v Mestni cerkvi v kraju Rheinfelden v švicarskem kantonu Aargau. Na koncertu, ki je bil del 17. edicije Festivala Solsberg, so nastopili trije izjemni glasbeniki našega časa – moldavski violinist Ilian Garnetz, argentinska violončelistka s švicarskim potnim listom Sol Gabetta in britanski pianist Benjamin Grosvenor. Zadnji je najprej izvedel 1. zvezek iz obsežne klavirske zbirke Iberija Isaaca Albéniza, potem pa so vsi skupaj predstavili še Klavirski trio št. 3 v f-molu, op. 65 Antonina Dvoržaka.

Avtor: Mihael Kozjek

Tretjega junija 2024 bo minilo natanko sto let, odkar je umrl Fraz Kafka, eden najpomembnejših pisateljev modernega romana. Kdo ne pozna naslovov knjig, kot so Proces, Grad in Amerika? Kafka je pisal tudi kratko prozo, v slovenščini imamo njegove zgodbe zbrane pod naslovom Splet norosti in bolečine; v njej najdemo tudi znamenito novelo Preobrazba. O Kafkovi zasebnosti vemo marsikaj, predvsem zaradi njegovih dnevnikov in številnih pisem. Prav vanje se je poglobila francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval in napisala roman z naslovom Kafka, večni zaročenec, saj v njem opisuje pisatelja kot zapeljivca in štirikratnega zaročenca, ki pa ni nikdar pristal v zakonskem stanu. Izbrali smo odlomek iz romana Kafka, večni zaročenec Jacqueline Raoul Duval v prevodu Jedrt Maležič. Kako se je Franz Kafka srečal z Mileno Jesensko.

Igralec Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

22:50
Poigra

Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo. Ob 70. obletnici smrti tega pomembnega danskega pisatelja objavljamo značilen odlomek iz romana.

Prevajalec Fran Albreht,
interpret Tomaž Gubenšek,
režiser Jože Valentič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Maja Žel Nolda in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2014.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 01.06.2024 19:05:12

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt