Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Maj je marsikdaj trenutek za ljubezen na prvi pogled − kaj je ljubezen na prvi pogled, približno vemo, kakšna pa je njena predzgodba, o tem piše Wisława Szymborska v istoimenski pesmi.

Prevajalka Rozka Štefan,
interpretka Mojca Ribič.
Produkcija 2012.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Petdeset prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.

Avtor: Nataša Lang

Sancta Trinitas, unus Deus (Sveta trojica, en sam Bog), O beata Trinitas, te invocatus (O presveta Trojica, kličemo te), O Lux beata, Trinitas (O luč blagoslovljena, Trojica), O veneranda Trinitas (O častita Trojica) so naslovi le nekaterih latinskih spevov, ki so jih glasbeni ustvarjalci skozi zgodovino napisali v čast sveti Trojici. Na nedeljo svete Trojice jih boste slišali v različnih izvedbah in glasbenih zasedbah.

Avtor: Polona Gantar

Neposredni prenos svete maše iz cerkve Svete Elizabete Ogrske v župniji Ljubno ob Savinji. Daruje jo dr. Karel Gržan. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor Svete Elizabete pod vodstvom Nike Zgojznik. Na orgle igra Ema Demšar.

Avtor: Ars

Petnajstega marca je v Filharmoniji v Kölnu potekal koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki sta se mu pridružila pianista Lucas in Arthur Jussen. Koncert je potekal pod dirigentskim vodstvom Cristiana Măcelaruja, na sporedu pa so bili odlomki iz cikla skladb Legende, op. 59 Antonína Dvořáka, Koncert za dva klavirja, tolkala in orkester Béle Bartóka in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Pravice za knjigo so bile kmalu prodane v več kot 35 držav, knjiga je bila prirejena za televizijsko serijo in gledališko predstavo, nizozemski bralci pa so jo izglasovali za knjigo leta 2016. Leta 2016 je sledil drugi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let, po katerem se je televizijska serija nadaljevala, nizozemski bralci pa so ga prav tako izbrali za knjigo leta 2018. Konec leta 2020 je izšel še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. V zadnji oddaji v majskem ciklu humoresk, posvečeni knjigam o starostniku, ki tudi v zadnjem obdobju svojega življenja ostaja duhovit in igriv, boste slišali nekaj odlomkov iz knjige, v kateri se Groen začne spopadati s hudim sovražnikom, namreč z alzheimerjevo boleznijo.

Prevajalka Stana Anželj,
interpretira Gorazd Logar,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Mirta Berlan,
režija Klemen Markovčič,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2021.

Avtor: Ars

Iz opusov Beethovna, Mozarta, von Webra, Leoncavalla, Verdija, Bellinija in Musorgskega.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Osemnajstega januarja letos so v Koncertni hiši Danskega radia v Københavnu pianist Pavel Kolesnikov, Danski nacionalni simfonični orkester in dirigentka Susanna Mälkki izvedli Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je solist Kolesnikov ob tej priložnosti zatekel k skladateljevi izvirni različici omenjenega dela, in eno največjih del nemškega skladatelja Paula Hindemitha – simfonijo Slikar Mathis.

Avtor: Mihael Kozjek

V Ljubljani je potekala znanstvena konferenca o papežu Piju II. Svet in tudi naše kraje je s svojim delovanjem zelo zaznamoval. Živel je v času prelomnih sprememb. Kakšen je bil njegov prispevek k družbi in odnos do izzivov, s katerimi se je srečeval, ter kakšno zapuščino je pustil? V studio smo povabili teologa Jana Dominika Bogataja, ki je raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, in Anjo Božič, doktorsko študentko na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.

Avtor: Matjaž Vidmar

Organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot petdesetih državah po svetu, še posebej ga cenijo v Združenih državah Amerike, kjer je prvič gostoval pri svojih 24-ih letih. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne kompozicije.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi.

Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella
Nana Forte: Four sacred pieces
James MacMillan: Moteti – izbor
Sven-David Sandström: Credo

Zbor Slovenske filharmonije.
Urša Lah, dirigentka.

Avtor: Vesna Volk

Petra Kolmančič (1974) je ne le uveljavljena pesnica, temveč tudi produktivna akterka in producentka na slovenskem literarnem prizorišču. Pri Subkulturnem azilu je leta delovala kot urednica za leposlovje in humanistiko, urejala je knjižno zbirko Frontier, že dalj časa sodeluje tudi pri festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, od leta 2002 kot programska koordinatorica, zdaj pa je zaposlena kot vodja literarnih programov javnega zavoda Mladinski kulturni center. Za njeno zgodnjo poezijo so značilne neposrednost, čutnost, upornost, prepletenost z dionizičnimi podobami, pozneje, ko je izšla njena zbirka Uvod v poželenje (2004), pa je pesnica več pozornosti posvetila refleksivnosti, tudi kontemplativnosti. To je nadaljevala v zbirki P(l)ast za p(l)astjo (2013), v kateri je drobne vsakdanjosti prepletla s kompleksnim metaforičnim podobjem. Pesmi, ki se ukvarjajo s pojavom drugega, so kot nekakšna znamenja različnih življenjskih spoznanj.

Avtorica oddaje Silvija Žnidar,
interpretka Darja Reichman,
bralec Dejan Kaloper,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto produkcije 2024.

Avtor: Ars

Neskončna stopnišča, založeni prehodi, težki stroji z nepredstavljivo močjo, figure, ujete v hodnikih brez izhoda: to je svet Giovannija Battiste Piranesija in njegovih namišljenih zaporov. Italijanski arheolog, arhitekt in grafik je svoj cikel Piranesijevi namišljeni zapori začel ustvarjati leta 1745, prvi grafični odtisi so se pojavili leta 1750, leta 1761 pa je sledila druga izdaja, v kateri je umetnik prvotnim štirinajstim podobam dodal še dve. Cikel je navdihnil britanskega skladatelja Briana Ferneyhougha, ki ga je med letoma 1981 in 1986 tudi uglasbil. Sestavlja ga sedem skladb za različne zasedbe.

Avtor: Katja Ogrin

Nominiranec za Cankarjevo nagrado.
Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč.

Režiserka: Špela Kravogel,
interpret: Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar.

Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin