Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

V maju velikokrat odidemo od doma preveč ali premalo oblečeni, rahlo smo zmedeni ob pogledu v nebo in vremenskih napovedih. Res pa je, da maja tudi dežuje, tako je bilo že od nekdaj. In kako je majski dež občutil slovenski pesnik Vinko Beličič (1914–1999)?

Interpretira Kristijan Muck.
Produkcija 2011.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Z neke vrste streznitvijo in samokritičnega spoznanja je Zahod šele ob koncu 20. stoletja začel spoznavati in priznavati napake, ki jih je bil z odnosom do staroselcev in ravnanja z njimi storil med kolonialnimi osvajanji. Kar zadeva Kolumba in njegovo odkritje, je bilo že od samega začetka kar nekaj takih, ki so objektivno gledali na njegov dosežek; po drugi strani pa so skladatelji in libretisti, čeprav so se večinoma trudili ne zmeniti se za te neprijetne resnice, problem vendarle ohranili in ga celo ritualizirali.

Avtor: Ars

Že pred prihodom na IRCAM, leta 1982, se je skladateljica seznanila z delom francoskih spektralistov, Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, katerih kompozicijske tehnike so temeljile na računalniški analizi zvočnega spektra. Ta analitični pristop je Saariaho navdihnil, da je razvila svojo lastno metodo za ustvarjanje harmonskih struktur, pa tudi natančne zapise za uporabo flažoletov, mikrotonalnosti in podrobnega kontinuuma zvoka, ki se razširja od čistega tona do neuglašenega hrupa. Na IRCAMU-u se je tako naučila programiranja, razvila je več računalniško podprtih tehnik komponiranja, izpopolnila pa je tudi svoje znanje v delu z magnetofonskim trakom in elektroniko v živo. Zlasti od devetdesetih let naprej se elektronika v delih Kaije Saariaho pojavlja kot pomembna nadgradnja orkestracije – kot dodatna zvočna plast, tesno prepletena z akustično naravo instrumentov. Tak način obravnave zvoka je v njena dela vnesel veliko organskosti in prožnosti. Zlasti skladbe, v katerih je ob pomoči elektronike poudarjala tudi prostorskost zvoka, zvenijo kot bogate, večplastne zvočne krajine. Tako je na primer njeno delo Lonh za sopran in elektroniko iz leta 1996.

Avtor: Katarina Radaljac

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

1. Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir
Andante
Serenada
Allegretto grazioso
Balada

Izv.: Klavir: Marina Lorenz
Violina: Tomaž Lorenz


2. Demetrij Žebre: Concertino za klavir in orkester
Allegro Con Moto
Andantino
Allegro

Izv.: Klavir: Bojan Gorišek
Orkester Slovenske Filharmonije
Dir.: Uroš Lajovic

Avtor: Alm Kužel

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil.
Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič, je kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe« – tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

"William Kapell je umrl pri enaintridesetih letih, kar je bila za glasbeni svet velika izguba. Bil je moj rojak - pripadala sva isti generaciji... Na neki način je bil tudi moj tekmec. Imel je svoje oboževalce in podpornike, jaz pa svoje. Vendar sva bila zelo dobra prijatelja. Tudi za nazaj še vedno menim, da je bil največji talent, največji pianist moje generacije. Že pri tistih letih je zapustil neoprijemljive dokaze o svojem talentu. Poslušajte njegov posnetek Chopinove Sonate v h-molu. To je velik dosežek. Zame je bil enakovreden Dinu Lipattiju v Evropi ali Gilelsu v Rusiji ...«, je zapisal Eugene Istomin.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Lani novembra je kot del cikla Mladi mladim v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Ana Rupar in ob spremljavi Beate Ilone Barcza izvedla Suonato in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja ter Poeme, op. 25 (prir. za violino in klavir) Ernesta Chaussona.

Avtor: Vesna Volk

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom: srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila dostopnejša izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v preteklih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo ter si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, kot je na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Od smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega leta 1907 je minilo že več kakor stoletje, a so se njegove interpretacije ohranile tako na akustičnih posnetkih kakor na zapisih za tako imenovane reprodukcijske klavirje. Ob pomoči posebne naprave so Griegovo muziciranje z vsemi niansami v agogiki in dinamiki prenašali na papirnate trakove. Te so potem obdelali in glasbo reproducirali na ustreznem mehanskem klavirju. Taka glasbila so bila priljubljena pred prvo svetovno vojno in na njih lahko skladateljevo igro poslušamo še danes.

Avtor: Domen Marinčič

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

V zgodnjem ciklu Slovenske zemlje v pesmi in besedi so se avtorji leta 1969 posvetili tudi Kostelu, njegovim značilnostim in seveda glasbenemu izročilu. Poslušamo zvočne zapise iz tistega časa, v katerih se srečujejo značilnosti starih časov in navad, vplivov nekdanjih priseljencev ob Kolpi – Uskokov, pa sosedov z druge strani reke; srečujemo pripovedne pesmi, pa obredne in tudi take, ki so prišle na kostelsko iz širšega slovenskega prostora.

Avtor: Tomaž Rauch

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije na koncertu Višavja in nižavja pod glasbenim vodstvom Stevena Loya izvaja dela Granvilla Bantocka, Bele Bartoka in novo skladbo mladega skladatelja Alexa Hrena.

V Komornem studiu bomo predstavili komentirane posnetke koncerta Višavja in nižavja, ki ga je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije izvedel v 23. sezoni z motom Glasovi zemlje I. 27. februarja 2024 so godalci nastopili v Narodni galeriji v Ljubljani in pod glasbenim vodstvom umetniškega vodje Stevena Loya predstavili glasbeno miniaturo: novo skladbo Alexa Hrena, študenta kompozicije na Akademiji za glasbo pri profesorju Vitu Žuraju. Kot drugo skladbo so izvedli Prizore iz Škotskega višavja – ciklično skladbo britanskega skladatelja 20. stoletja Granvilla Bantocka, tretje delo pa je bil priljubljeni Divertimento enega vodilnih madžarskih skladateljev 20. stoletja Bele Bartoka. Na koncertu Višavja in nižavja so nastopili: koncertna mojstrica, violinistka Ana Dolžan, Jerica Kozole, Matic Anžej in Mojca Fortin – prve violine, Marika Przybyl – vodja drugih violin, Matjaž Porovne, Matjaž Žižek in Ajda Kralj – druge violine, Marija Rome – vodja viol, Sergej Žuravlov in Marjeta Škrjanc – violi, Iztok Hudnik – vodja violončelov in Urban Marinko – violončelo – ter Stevan Jovanović – kontrabas. Oddajo je pripravila urednica Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

V igri se avtor poigrava z usodo para iz klasične grške dramatike, Ojdipa in Jokaste, posega globlje v njun odnos in tragiko išče v njuni intimi. Priletna Jokasta, ki je hkrati po nesrečnem naključju postala tudi žena svojega sina Ojdipa, se razpre v svoji ženskosti. Razpetost med ljubeznijo matere in žene je pretresljiva igra, ki zdaj v bolečini, spet drugič pa v nekakšni vseenosti utripa nasproti nonšalantnosti in mačizmu mladega Ojdipa. Igra se izide v obojestranskem privoljevanu v igro usode, kljub zavedanju o njej.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc

Jokasta – Milena Zupančič
Ojdip – Matjaž Tribušon

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka.

Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Ars

Jean Francaix je skozi celotno ustvarjalno obdobje pisal v lahkotnem in dostopnem slogu, zato je bil pogosto deležen kritik, da njegovi glasbi manjka globine in izvirnosti. Vseeno pa njegove skladbe odražajo poglobljeno razumevanje vseh zvrsti, komornih in orkestrskih. Njegova orkestracija je bila vedno jasna in iskriva, harmonsko-oblikovna zasnova del pa klasicistično pregledna. Presenetljivo dejstvo je, da je Francaix ustvaril več kot 200 del, vseeno pa je njegova glasba v primerjavi drugimi francoskimi skladatelji dvajsetega stoletja bolj redko del koncertnih sporedov. Razlago za tolikšno pomanjkanje zanimanja javnosti za njegov opus lahko najdemo prav v tem, da je njegova glasba izrazito poslušalsko dostopna in zato ni bi bila udeležena v številnih glasbenih škandalih, ki so zaznamovali dvajseto stoletje.

Avtor: Marko Šetinc