Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 30.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Kako izraziti neizrazljivo ali tisto, kar je lahko vse in nič z najmanj besedami? To je bistvo lirične pesmi, ki se mu skušajo bolj ali manj približati vsi pesniki. Tudi letos umrli hrvaški pesnik Danijel Dragojević s pesmijo Prihaja.

Prevajalec Andrej Ilc,
interpret Gregor Čušin.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Kot je znano, se je Beethoven s FIDELIEM pošteno namučil, med drugim tudi z uverturami k temu svojemu edinemu opernemu delu, saj so med večkratno predelavo partiture nastale kar štiri: LEONORA št. 1, op. 138, LEONORA št. 2, op. 72a, LEONORA št. 3, op. 72b ter FIDELIO, op. 72. V oddaji se bodo zvrstile vse.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil.
V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Avtor: Mihael Kozjek

12:00
Poročila

Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96
Allegro Ma Non Troppo
Lento
Molto Vivace
Finale: Vivace Ma Non Troppo
Izv.: Godalni Kvartet Tartini

Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir
Allegro Tristmente
Romanca, 3. (Attaca) Allegro Con Fuoco
Izv.: klarinet: Jure Jenko
klavir: Vladimir Mlinarić


Paul Hindemith: Sonata
Mirno
Živahno
Zelo počasi
Živahno
Izv.: klavir : Nina Prešiček
saksofon : Dejan Prešiček

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Dokumentarni film je v zadnjih letih v velikem vzponu: vedno pogosteje se pojavlja tako v redni kinematografski distribuciji kot med nagrajenci največjih svetovnih filmskih festivalov. Med imeni, ki so uspešna in prepoznavna v mednarodnem prostoru, so tudi slovenska: Petra Seliškar, Matjaž Ivanišin, Rok Biček, Haidy Kancler, Marija Zidar, Siniša Gačič, v zadnjem času pa tudi številni mladi avtorji in avtorice, ki slovenskemu dokumentarnemu filmu napovedujejo lepo prihodnost. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, ter dokumentaristko in ustanoviteljico festivala MakeDox, Petro Seliškar. Ta je povedala, da dokumentarne filme na festivalu MakeDox v Severni Makedoniji množično gledajo predvsem mladi; da je tej generaciji dokumentarni film veliko bližje kot fikcija. Morda zato, dodaja Nataša Bučar, ker je bližje vsebinam, ki jih tudi sami spremljajo na družabnih omrežjih. Gre za dokumentarne posnetke, ne igrane, celo fikcija po njenem išče načine, kako postati dokumentaristična. Mlajša generacija, ki odrašča z omrežji, kot je tiktok, in z neskončnim streamanjem, se lahko z dokumentarnimi filmi identificira lažje kot s fikcijo, se strinjata – in škoda bi bilo, da takega razcveta filmske zvrsti pri nas ne bi primerno podprli.

Avtor: Tina Poglajen

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Slovita brazilska pianistka Guiomar Novaes je v prejšnjem stoletju uživala svetovni ugled, številni jo upravičeno prištevajo med največje pianiste 20. stoletja. Klavir se je začela učiti s štirimi leti pri Antonietti Rudge, brazilski pianistki z veliko mednarodno kariero, od desetega leta pa je nadaljevala pri italijanskem pianistu Luigiju Chiaffarelliju, učencu Ferruccia Busonija. Njena koncertna kariera se je kmalu razcvetela in pri trinajstih letih je ime Guiomar Novaes v São Paulu že doseglo ušesa vladnih veljakov, ki so ji namenili štiriletno štipendijo za študij v Evropi. S Chiaffarellijem sta izbrala Pariz, v katerem je poučeval sloviti Isidor Philipp. Na sprejemnem izpitu na pariškem konservatoriju se je uvrstila na prvo mesto med 389 kandidati. Središče njenega repertoarja so bila dela Fréderica Chopina. Njene izvedbe veljajo za izvirne in spontane, klavirski ton je prepoznaven, žameten, barvit, tehnika vedno v službi glasbe. Njena interpretacija se ne opira na zunanje učinke; občudujemo lahko legato, ki je pri današnjih pianistih že skoraj izumrl. Izvedbe so vedno sveže in v njih ni čutiti dolgih ur toge, mehanične vadbe.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Kmalu bo minilo sto let od smrti Franza Kafke, enega najbolj razvpitih pisateljev 20. stoletja. Po Evropi že praznujejo in ponatiskujejo njegove knjige, pri založbi Beletrina je na primer izšel ponatis Zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je potekal še simpozij z naslovom Kafka za vse čase. V Slovenski etnografski muzej pa vabi razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Med njimi so budistični kipci, pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila, pa ornamentirano kitajsko pohištvo, z izjemnimi patentni za spoje stranic.

Avtor: Žiga Bratoš

Na koncertu cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 15. novembra nastopil saksofnist Žan Gazvoda in ob klavirski spremljavi Neže Bregar izvedel dela Schumanna, Borneja in Katarine Pustinek Rakar.
Glasbeno šolo v Kranju je začel obiskovati pri petih letih. Najprej je igral kljunasto flavto in klarinet, nato pa pod vodstvom Eve Krajnčan končal šest razredov saksofona ter hkrati končal tudi šest razredov klavirja. Leta 2021 je opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je dijak Leva Pupisa, poleg tega pa obiskuje tudi ure solopetja.

Robert Schumann: Tri romance, op. 94
Katarina Pustinek Rakar: E.mon@si
François Borne: Brilijantna fantazijo na Carmen

Avtor: Vesna Volk

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišč iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni samo študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovićem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

Avtor: Marko Golja

Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot "jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve". Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun [izg. fon Špaun] je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«.
Ko so se čudili njegovi izjemni produktivnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.

Avtor: Domen Marinčič

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda.

Avtor: Ars

V glasbeni poigri bomo predvajali štiri skladbe iz opusa vokalne, komorne, operne in orkestralne glasbe enega vodilnih slovenskih skladateljev 1. polovice 20. stoletja Slavka Osterca, ki se je rodil 17. junija 1895 in je pripadal skladateljski šoli korenitega glasbenega modernizma. Slavko Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje in primerjanjem slovenske glasbene ustvarjalnosti z evropsko oz. s tujo. V štirinajstih letih intenzivnega ustvarjanja, poučevanja, pisanja in organiziranja glasbenih dejavnosti je vzgojil vrsto uspešnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja, kot so bili Karol Pahor, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Demetrij Žebre, Franc Šturm in Primož Ramovš. Slavko Osterc je ustvaril obsežen in raznovrsten opus skladb – od orkestrske glasbe do komornih skladb, od zborov in samospevov do večjih glasbeno-odrskih del, med katerimi so tudi baleti in različne opere.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Igro po motivih Williama Shakespearja in gledališki uprizoritvi Kliči M za Macbetha, premierno uprizorjeni v sezoni 2019/2020 v Slovenskem mladinskem gledališču v režiji Matjaža Pograjca, posvečamo njenemu prevajalcu Srečku Fišerju, letošnjemu prejemniku nagrade tantadruj za življenjsko delo. Več kot štiri desetletja je pretežno deloval v novogoriškem gledališču kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Širši slovenski kulturni prostor pa je obogatil z že petinštiridesetimi prevodi sodobne in klasične dramatike iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika.

Režiser: Klemen Markovčič
Prevajalec: Srečko Fišer
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Tibor Mihelič Syed

Macbeth – Jurij Drevenšek
Lady Macbeth – Klara Kastelec
Duncan
Prvi vojak – Blaž Šef
Malcolm, Častnik – Matija Vastl
Banquo, Drugi vojak – Željko Hrs
Macduff, Donalbain – Matej Recer
Prva vešča – Ivan Peternelj
Druga vešča – Janja Majzelj
Tretja vešča – Daša Doberšek

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021 v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem

Avtor: Vilma Štritof

22:55
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Blaž Kutin, rojen leta 1970 v Ljubljani, živi razpet med Ljubljano in Berlinom. Po končanem študiju etnologije in sociologije kulture se je posvetil filmu. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerec Nikoli nisva šla v Benetke. Že v času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Ob filmu se zadnja leta ukvarja tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik pa se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Kratka zgodba Dom je svojo radijsko premiero doživela leta 2016.

Režiser: Alen Jelen;
interpret: Branko Jordan;
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2016.

Avtor: Ars

Če bi morali med skladatelji dvajsetega stoletja izbirati med tistimi, ki so glasbo tesno povezovali z matematiko, ne moremo mimo Iannisa Xenakisa in Miltona Babbitta. Xenakis je svoja kompozicijska izhodišča povezoval s teoretičnimi modeli na matematični podlagi, kot so teorije verjetnosti, teorije iger ter teorije množic. Svoj glasbeni jezik je razvil popolnoma neodvisno od takratnih serialnih tehnik, ki sta jih uporabljala Boulez in Stockhausen. Tudi Babbitt je bil navdušen nad računalniško glasbo, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni dobivala vedno večji pomen. Na univerzi Princeton se je ukvarjal s prvim programabilnim sintetizatorjem, matematično predznanje pa mu je omogočalo, da je do potankosti razumel delovanje sintetizatorja.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 30.05.2024 13:15:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt