Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 29.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa.

Avtor: Anamarija Šukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na sporedu Ignaz Moscheles: Grande sonata op. 47 za klavir štiriročno, izvajalca pianista Norberto Capelli in Hector Moreno.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Kako neverjetno težavno početje je pisanje pesmi, lahko ve in čuti samo tisti, ki je kdaj poskušal zapisati verz, verze, ki naj bi izrazili bistvo čutenega in povedanega, pa tudi vsega, kar ostaja zamolčano. O tem nam pripoveduje ruska pesnica Anna Andrejevna Ahmatova v pesmi Muza. Prevedel jo je Tone Pavček, interpretirala jo bo Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Za vzpodbujanje in promocijo nove glasbe pri nas dobro skrbi Društvo slovenskih skladateljev, ki s tem namenom prireja več dogodkov. Med njimi je Noč slovenskih skladateljev, koncert, na katerem so krstno izvedena nova dela. V petek, 31. maja, bo Noč slovenskih skladateljev v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem Mestu, na dogodku bo krstno izvedenih 11 novih del. Med njimi je novo delo napisal skladatelj in pianist Žiga Stanič, ki smo ga povabili v rubriko Sredin glasbeni gost. Na sporedu bo poleg njegove glasbe še glasba Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Davida Beoviča in Timoteja Kosovinca.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, seje po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburga - Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Pesništvo je bilo v Sloveniji dolga desetletja predvsem domena moških, tako vsaj lahko sklepamo, če prelistamo različne antološke izbore slovenske poezije ali pregledamo sezname prejemnikov najuglednejših priznanj za pesniško ustvarjanje. Čemu kaže to pripisati? So pesnice res šele v zadnjem desetletju ali dveh bolj množično vstopile v naš književni prostor? Ali pa je morda drugače in v Sloveniji lahko odkrivamo kontinuiteto pesništva žensk, le da se mu ni uspelo uveljaviti? Odgovor na ta vprašanja ponuja knjiga Za robom jezika, Antologija sodobnih pesnic Maribora, ki je izšla pri založbi Litera. Napisala jo je dr. Kristina Kočan.

Avtor: Ars

11:50
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Gabriela Fauréja, Franka Martina, Slavka Osterca in Bohuslava Martinuja.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19 in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili prvi stavek Allegro molto moderato iz Klavirskega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 15 Gabriela Fauréja, Balado za flavto, klavir in godalni orkester Franka Martina, Kvintet za pihala Slavka Osterca in Sonato za flavto in klavir Bohuslava Martinuja. Ponovitev bo v četrtek, 30. maja, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Igra je groteskna satira na poudarjeno ekscesno formo avantgardistične umetnosti s pretvezo totalnega umetniškega dejanja. Zaplet v zvezi z multimedijskim projektom, ki ga izpelje skupina mladih somišljenikov, je avtor naslikal z neprizanesljivo ironijo, režiser pa mu je dal zanimivo radiofonsko obliko.

Režiser je Jože Valentič.
Dramaturg: Pavel Lužan.
Tonski mojster: Miro Marinšek.
Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc.

Peter - Milan Štefe
Barbara - Tanja Ribič
Vito - Zoran More
Matjaž - Niko Logar
Očetov glas - Miha Baloh

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija julija 1991.

Avtor: Vilma Štritof

V začetku 20. stoletja se je z razmahom dnevnega tiska za množičnega bralca kot narativno-vizualna zvrst pojavil tudi strip. Z zaporedjem sličic, nanizanih v pasice z besedili v oblačkih, temelji na zgodbeni in likovni poenostavitvi, a tudi vsebinski izostritvi. Tako je bil sprva privlačen za otroke in mlade odrasle, hitro pa tudi kot jezik satire ali karikature, še posebno politične. Pozneje je doživel tudi svoje bolj kompleksne premene, denimo risoroman, a je v svojem bistvu ostal nespremenjen vse do danes. Ravno zaradi svoje neposrednosti in preprostosti, ne pa banalnosti, ima kot prvi korak k branju velik potencial tudi v vzgojno-izobraževalnih procesih. Skratka, strip se z različnimi oblikami in pristopi zrcali tudi v tokratnem Grafoskopu.

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Sogovornik – Izar Lunaček, akademski slikar, komparativist in filozof.

Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.

Avtor: Klemen Markovčič

14:00
Poročila

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Ars

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Letos je minilo 150 let od skladateljevega rojstva. Danes je posebno znan po svojih samospevih oz. melodijah, ki jih je pogosto tudi sam izvajal – pel in igral jih je na klavir, jih snemal kot solist ali pa je ob klavirju spremljal druge izvajalce. Po njegovi smrti je bila njegova glasba zapostavljena, od poznega 20. stoletja naprej pa se zanimanje zanjo stalno povečuje.

Avtor: Polona Gantar

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil.
V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Avtor: Mihael Kozjek

Kontrast je način oblikovanja, vodilo in načrtovanje vsebine. Je trdo orodje skladateljevega čustvenega zapisa. Strast ima peklensko moč, potem pade in utihne. Napoči – kontrast.

Avtor: Pavel Mihelčič

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

19:15
Poigra

Vsak narod ima svojo Edith Piaf: glas, ki izrazi globine njegove duše, njegove kulture, njegove zgodovine, njegovih ljudi in postane obraz vsega naroda. Zelenortskim otokom je tak glas s preprosto, a globoko liriko podarila Cesária Évora in svojo domovino uveljavila na zemljevidu sveta.

Avtor: Primož Vidovič

Med 14. in 17. majem se je v Vilni odvijal jubilejni skladateljski Rostrum, na kateri je 21 radijskih hiš predstavljalo 39 del, med njimi pa so izglasovali dve izbrani deli ter več priporočenih. O dogodku, rezultatih in slovenski udeležbi bo v pogovoru z Lovrencom Rogljem poročal Primož Trdan.

Avtor: Lovrenc Rogelj, Primož Trdan

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije …zvočni eksperiment … improvizirana glasba in glasni novi džez.

Avtor: Ars

Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih.

Interpret je Gregor Zorc,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2024.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 29.05.2024 14:50:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt