Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Letos praznuje dvajsetletnico delovanja klavirski duo Gorišek - Lazar. Oba izvajalca druži naklonjenost do glasbe Philipa Glassa, Lazar pa podobno estetiko uporablja tudi pri skladateljskem delovanju. V Glasbeni jutranjici se kot izvajalca predstavljata z deli Bacha, Prokofjeva, Satija in Kogoja.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Letos praznuje dvajsetletnico delovanja klavirski duo Gorišek - Lazar. Oba izvajalca druži naklonjenost do glasbe Philipa Glassa, Lazar pa podobno estetiko uporablja tudi pri skladateljskem delovanju. V Glasbeni jutranjici se kot izvajalca predstavljata z deli Bacha, Prokofjeva, Satija in Kogoja.

Avtor: Marko Šetinc

Ženske norosti so nežne, v eni svojih pesmi pravi Maruša Krese. Ob tem se takoj porajajo vprašanja kot: Kako nežne? Zakaj nežne? ... Ampak za odgovor je treba poslušati njeno pesem.

Interpretira jo Vesna Jevnikar.
Produkcija leta 2011.

Avtor: Ars

Letos praznuje dvajsetletnico delovanja klavirski duo Gorišek - Lazar. Oba izvajalca druži naklonjenost do glasbe Philipa Glassa, Lazar pa podobno estetiko upošteva tudi pri skladateljskem delovanju. V Glasbeni jutranjici se kot izvajalca predstavljata z deli Bacha, Prokofjeva, Satieja in Kogoja.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

2. junija bo minilo eno leto od skladateljičine smrti, v 70. letu starosti je izgubila boj z multiformnim glioblastomom – eno najbolj invazivnih oblik možganskega tumorja. V svoji 46-letni skladateljski karieri je ustvarila operna, simfonična, komorna in vokalno-instrumentalna dela, ki se bodo brez dvoma zapisala v glasbeno zgodovino, že za njenega življenja pa jih je svetovna javnost prepoznala in visoko cenila. Poleg vrste prestižnih nagrad je prejela tudi več pomembnih nazivov. Raziskava Glasbene revije BBC iz leta 2019 je Kaijo Saariaho razglasila za "največjo živečo skladateljico", The New York Times pa ji je leta 2021 podelil naziv "skladateljica leta". Njene skladbe so naročale uveljavljene zasedbe in glasbene ustanove, kot so kvartet Kronos, Ensemble Intercontemporain, Newyorška filharmonija, Théâtre du Châtelet, Salzburški glasbeni festival in drugi.

Avtor: Katarina Radaljac

Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že napisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalko. Verjetno pa se ne motimo, če jo označimo za navdušeno, poglobljeno in zelo razgledano bralko. Z njo bomo razmišljali o kanonu, kakovostnih knjigah, merilih za to kakovost in še čem.

Avtor: Tina Kozin

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte skladbe iz sveta britanske glasbe prve polovice 20. stoletja.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb britanskih skladateljev iz prve polovice 20. stoletja. Slovenski glasbeniki in Simfonični orkester RTV Slovenija bodo izvedli Suito št. 2 v F-duru, op. 28, za pihalni orkester Gustava Holsta, Sonato za violončelo in klavir Fredericka Deliusa in Serenado za tenor, rog in godala, op. 31, Benjamina Brittna. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 23. maja, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Bitka za preživetje ob brodolomu sproža kopico vprašanj, od najbolj banalnih do eksistencialnih, in vodi do nepričakovanega, absurdnega izida.

Režiser, prevajalec in prirejevalec: Klemen Markovčič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Robert – Saša Tabaković
Kuhar Francois – Jernej Šugman

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 2008.

Avtor: Vilma Štritof

Josif Stalin je figura, ki hkrati plaši in zbuja fascinacijo. Sovjetsko zvezo je povedel do zmage v drugi svetovni vojni in iz nje napravil nesporno velesilo, ob tem pa je seveda poglavitni arhitekt stalinizma, brutalnega družbeno-političnega sistema, ki je poslal v smrt na milijone ljudi. A zakaj je Stalin ravnal, kakor je? Kaj je hotel doseči z montiranimi procesi, gulagi in kolektivizacijo kmetijstva? Kaj s podpisom pakta Ribbentrop-Molotov? So njegove politike navsezadnje razkrile resnični obraz revolucionarnega marksizma ali so ga, nasprotno, izkrivile in popačile? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki smo jih pretresali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dobrega poznavalca sovjetske zgodovine 20. stoletja, sociologa kulture in rusista dr. Marka Kržana.

Avtor: Goran Dekleva

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.

Avtor: Žiga Bratoš

Chanson d'amour je naslov zgoščenke, na kateri francoska sopranistka mlajše generacije Sabine Devieilhe in pianist Alexandre Tharaud interpretirata samospeve francoskih avtorjev – Gabriela Fauréja, Mauricea Ravela, Francisa Poulenca in Clauda Debussya. Interpreta slovita po prefinjenosti in jasnosti v poustvarjalnem izrazu.

Avtor: Polona Gantar

Pretekli teden je ponudil bogato glasbeno dogajanje, poročamo o koncertih za zlati in srebrni abonma ter abonma Kromatika. Ob dvajsetletnici skupnega muziciranja sta koncert pripravila Bojan Gorišek in Milko Lazar, novo sezono koncertov pa je začel Trobilni ansambel Si Brass. V ljubljanski stolnici je nastopil madžarski organist István Bátori, v Narodnem domu v Celju pa Trio Ardor. V Litvi pa je prejšnji teden potekala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Petr Eben je bil v drugi polovici 20. stoletja eden najbolj prepoznanih čeških skladateljev. Avtor oddaje profesor Pavel Mihelčič se spominja srečanj z njim v pismu neznanemu poslušalcu. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Iz pisma neznanemu poslušalcu – srečanja s Petrom Ebnom« bomo predvajali tale Ebnova dela: simfonični stavek za tri trobente in orkester Vox clamantis – »Klic vpijočega v puščavi«; igral bo orkester Češke filharmonije, govorec bo Radovan Lukavský, dirigiral bo Václav Neumann; Koncert za orgle in orkester št. 2 – nastopal bo orkester Češke filharmonije, na orgle bo igrala Kamila Klugarová, dirigiral bo Libor Pešek; tri stavke iz Ebnovega cikla Okna za trobento in orgle: Modro, Rdeče in Zlato okno. Na trobento bo igral Rudolf Lodenkemper, na orgle pa Sieglinde Ahrens. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.

Avtor: Pavel Mihelčič

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo. Ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič.
Režija: Suzi Bandi.

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Neposredni prenos sklepnega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

Solist: Joonas Ahonen, klavir
Dirigent: Alejo Pérez

Program:
Charles Ives, Three Places in New England
Janez Matičič, Koncert št. 1 za klavir in orkester
Georg Crumb, A Haunted Landscape
Unsuk Chin, Rocana (Soba svetlobe)
Bedřich Smetana, Vltava


Prostor. Prostor, kjer bivamo, kjer se kar naenkrat znajdemo, kamor smo namenjeni, kjer smo bili. Kraji, dežele lepih spominov, lahko tudi strašljiva pokrajina. Vltava slednje zagotovo ne bo.

Avtor: Lovrenc Rogelj

V tokratni oddaji bomo poslušali novo elektronsko in elektroakustično glasbo norveško-ameriškega dua Eivind Lønning in Jim O’Rourke ter samosvoj zvočni svet japonskega zvočnega umetnika, organista in vokalista FUJIIIIIIITE.

Avtor: Luka Zagoričnik

Eden najbolj znanih avstrijskih pisateljev Thomas Bernhard je vedno znova vznemirjal domačo in svetovno javnost. Njegova prezgodnja smrt leta 1989 je pretrgala bogato ustvarjalno pot umetnika, ki je svoje življenje v celoti podredil literarnemu ustvarjanju. Bernhard je leta 1975 objavil prvo izmed petih avtobiografskih knjig z naslovom Vzrok. Zadnja, Otrok, je izšla leta 1982. Tej je sledil kratek roman Wittgensteinov nečak, v katerem je opisal svoje prijateljstvo z nečakom slavnega Ludwiga Wittgensteina. Roman Der Untergeher iz leta 1983, po slovensko Potonjenec, pa po svoje nadaljuje tradicijo Bernhardove biografske proze. V njem avtor opisuje usodno prijateljstvo treh genialnih pianistov, ki so se srečali na salzburškem Mozarteumu. Eden izmed njih je znameniti Glenn Gould, ki je s svojo nadarjenostjo uničil druga dva. Bernhard in Gould se nista nikoli srečala, vemo le, da je bil Bernhard velik občudovalec Goulda in da je bil na njegovem koncertu v Salzburgu.

Prevajalka je Lučka Jenčič,
interpret Branko Jordan,
režiser Jože Valentič,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Marjan Strojan in Matej Juh.
Produkcija leta 2010.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

Avtor: Ars