Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 20.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo tri koralne preludije Johanna Sebastiana Bacha v zvočni preobleki za violončelo in klavir Zoltána Kodályja, Koncert št. 5 v F-duru, RV 434 Antonia Vivaldija, arijo Rosario 'Deklica in slavec' iz opere Goyescas Enriqueja Granadosa v priredbi za glas in klavir ter Godalni kvartet v G-duru, Hob. III/75 Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu Deset variacij za klavir na temo 'Unser dummer Pöbel meint', K. 455 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncert št. 2 v h-molu za kontrabas in orkester Giovannija Bottesinija.

Avtor: Mihael Kozjek

20. maj je mednarodni dan čebel, lepa priložnost, da se spomnimo ruskega basnopisca Ivana Andrejeviča Krilova. Čeprav sta od takrat minili že dve stoletji, se človekov značaj, ki ga avtor posredno kritizira v poosebljenem živalskem cesarstvu, ni kaj dosti spremenil. Njegovo basen Orel in čebela je prevedel Mile Klopčič, interpretira pa jo Blaž Šef.

Avtor: Ars

Predvajamo uverturo k operi Deseti brat Mirka Poliča, Mazurko Benjamina Ipavca, Liste iz spominske knjige Tomaža Habeta, Sanjarjenja, op. 47 Josefa Bohuslava Foersterja, Sanjarijo za rog in orkester Aleksandra Glazunova, Vokalizo, op. 34/14 Sergeja Rahmaninova, Klavirski koncert št. 2 v F-duru Dmitrija Šostakoviča, Sonato za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva in Romanco za violino in orkester Johana Svendsena.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Njeno senzibilno, vseobsegajoče navduševanje nad zvokom jo je že v otroštvu vodilo k raziskovanju aktivnega poslušanja narave v prepletu z glasbo iz domačega radia. Teh vsebin ni zamejevala ali ločevala pač pa jim je dopuščala, da soobstajajo v njenem razvijajočem se zvočnem svetu. Že kot otroka so jo pogosto spremljale glasbene ideje, ki pa jih je znala zapisati in zares izraziti bistveno kasneje - ko se je na Sibeliusovi glasbeni akademiji v Helsinkih resneje seznanila z zakonitostmi kompozicije. Raziskovanje svojega otroškega posnetega glasu, ki ga je ujela z očetovim starim magnetofonom, ji je nehote vzbudilo prvo zanimanje za elektronsko glasbo, mnogo pred njenim izobraževanjem na pariškem inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM. Prve kompozicije je Kaija Saariaho napisala za zbor a cappella, dve med njimi bomo slišali tudi v tokratni oddaji.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Kitarist in skladatelj Igor Bezget je stalnica in nepogrešljiv člen slovenske improvizirane glasbe, jazza in etno glasbe. Kot studijski glasbenik in avtor je sodeloval s številnimi priznanimi glasbeniki doma in v tujini ter nastopal na najpomembnejših svetovnih glasbenih festivalih. Bezgetovo ustvarjanje je žanrsko zelo raznovrstno. Poglablja se tudi v arabsko in afriško glasbo, posebno mesto pa ima pri njem indijska glasbena tradicija. Sam pravi, da je nekje med vzhodom in zahodom in da je njegovo poslanstvo združiti vse vplive v eno celoto.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" pripravil že slabo desetletje pokojni arhitekt in predvsem teoretik arhitekture Janko Zlodre. Podpisoval se je tudi z materinim priimkom Gerdol. Zlodre je trdil, da je bil Šubic arhitekt metropolisa, torej urbanega gradbenega fenomena s katerim je glavno mesto Slovencev v obdobju med obema vojnama preseglo srednjeveško urbano zasnovo, in utiralo pot liberalni kapitalistični. Resda je mestu sodobno urbanistično strukturo po uničujočem potresu l. 1895 začrtal sloviti arhitekt Maks Fabiani, vendar pa nam Zlodre v pričujočem besedilu razkrije dve miselni struji na področju zidave na Slovenskem v medvojnem obdobju - konservativno in modernistično. Šubic niti zadnji ni pripadal absolutno, saj je arhitekturo po avtorjevem mnenju razumel kot veščino sodobnih tehnik, od zidave, organizacije dela do ekonomičnosti, skratka, načel sodobnega kapitalizma prve polovice 20. stoletja. Janko Zlodre se je rodil l.1949 in preminil aprila 2015. Publicistka Vesna Teržan je v nekrologu v reviji Mladina takrat zapisala, da "se je poslovil tam, ob modrini Jadranskega morja, v Splitu, kjer je živel zadnjih dvajset let. A za njim so ostala teoretska besedila o arhitekturi, iskriva in pronicljiva, da včasih kar zaskeli, ko se začuti rezilo njegovega ostrega uma." Vladimir Šubic je umrl v ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 1946 na trasi gradnje železniške proge Brčko - Banoviči v Bosni, kjer je delal v sklopu takratnih takoimenovanih mladinskih delovnih brigad.

Avtor: Goran Tenze

Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.

Predstavljamo harfistko Tino Žerdin, ki se je najprej začela učiti klavirja na glasbeni šoli v Velenju. Poleg klavirja se je učila tudi solopetja, nato pa se je zavzeto posvetila harfi in ji ostala zvesta vse do danes. Že po letu dni igranja nanjo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller; pri njej je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja. V prvi oddaji lahko slišite izvajanje Tine Žerdin v skladbah francoskih skladateljev Marcela Luciena Tournierja, Marcela Samuela Rousseauja in Marcela Grandjanyja ter pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc s harfistko o njenem izobraževanju, glasbenem okusu in priljubljeni glasbi za harfo.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Kako je festival Druga godba spreminjal glasbeno dogajanje pri nas, kakšna je bila njegova družbena vloga in v čem je sploh njegova drugačnost. Ob 40-letnici Druge godbe z gosti razmišljamo o vlogi in pomenu tega festivala.

Avtor: Gregor Podlogar

Tokrat in naslednjič boste lahko slišali še zelo sveže posnetke s pomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki so ga 5. marca letos odigrali v dobro zapolnjeni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot je pri njih v navadi, so znova pokazali visoko poustvarjalno raven in zavidljivo umetniško formo celotnega ansambla, za katerega lahko zdaj mirno trdimo, da je že dosegel zrelo dobo delovanja in se po kakovosti uvrstil povsem na enako mesto s preostalimi našimi poklicnimi orkestri.
Večer je vodil njihov stalni dirigent magister Mitja Dragolič in v izboru sporeda lahko izpostavimo oziroma pohvalimo najmanj dve vrlini: prvič, vključil je kar štiri dela domačih skladateljev, od tega tudi prvo izvedbo skladbe predstavnika najmlajšega rodu naših glasbenih ustvarjalcev, in drugič: celoten koncert od začetka pa do konca je bil zelo dosledno naravnan izkazu same zasedbe godbe na pihala in v njegovem drugem delu ni, kot je bila še nekaj let nazaj navada pri tovrstnih dogodkih obeh naših poklicnih godb, na oder privihrala kaka zelo priljubljena glasbena zasedba in zasenčila osnovnega orkestra ter mu ukradla večera. V tej oddaji vam bomo predstavili le posnetek Četrte simfonije Alfreda Reeda, ki je bila osrednja skladba večera.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Prepišno uredništvo, festival bralne kulture, letos poteka s podnaslovom Prizme poezije. Festival pri LUD Literatura prirejajo že dvanajstič, da bodo v središče postavili poezijo, pa so se letos odločili, ker pravijo, da se naš literarni prostor lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov. Pred mikrofon smo povabili eno izmed organizatoric, Veroniko Šoster. Oglašamo pa se tudi iz Cannesa, kjer še do konca tedna poteka filmski festival. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki spremlja festival, ta letos že od začetka ponuja uravnotežen program, brez izrazitega favorita, med francoskimi novinarji pa je največ navdušenja nad filmom Emilia Perez sicer enega najbolj izstopajočih francoskih režiserjev ta hip – Jacquesa Audiarda. Predstavljamo tudi razstavo o Jožetu Plečniku, ki je na ogled v Beogradu.

Avtor: Tina Poglajen

Ob koncu Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije različni koncertni organizatorji nekaterim zmagovalcem ponudijo možnost nastopov. Med njimi je tudi Slovenska filharmonija, ki je lani k sodelovanju povabila tri soliste - prvonagrajence svojih disciplin in ti so z orkestrom šestega decembra 2023 nastopili na koncertu v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.
Izbrali so skandinavski program: hornistka Ana Mir Koncert za rog in godalni orkester švedskega skladatelja Larsa Erika Larssona, harmonikarica Teja Udovič Kovačič Komorno glasbo V za harmoniko in orkester finskega sodobnega mojstra Aulisa Sallinena, Fedir Sheiko pa Koncert za pozavno in orkester danskega skladatelja in dirigenta Launyja Grøndhala.

Avtor: Vesna Volk

Tone Rode Nablus,
Laura Buzeti: Posuj se s pepelom vaših očetov,
Andrej Ule: O naravi duha.

Recenzije so napisali Lev Detela, Miša Gams in Marija Švajncer.

Avtor: Vlado Motnikar

Na sporedu glasba štirih, ki pripadajo starejšim generacijam glasbenih ustvarjalcev: Nonet Slavka Osterca, Druga suita za godala Marijana Lipovška, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Andante za violino in klavir Marija Kogoja

Avtor: Mihael Kozjek

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Marguerite Duras se je rodila aprila 1924 v Saigonu v današnjem Vietnamu. Bila je pisateljica, esejistka, avtorica dramskih iger in besedil za filme. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Za svoja številna literarna dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Goncourtovo nagrado za roman Ljubimec. Esej filmskega kritika in pisatelja Simona Popka z naslovom Marguerite Duras: pojem literarnega je bil objavljen v reviji Ekran leta 1994.

''Včasih te kakšna stvar prevzame, ne da bi te resnično navdušila. Recimo decembrski kinotečni spored. Ali pa Marguerite Duras. Ste že slišali zanjo? Po obisku sodeč nas je v Ljubljani in okolici približno štirideset, od tega jih dve tretjini niti slučajno ne želi več slišati zanjo, vsaj za njene filme ne. Dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije prvega dramskega filma India Song iz leta 1975, ki ga je napisala in režirala Marguerite Duras – torej dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije z menoj vred! – in dve tretjini se jih nista več vrnili. Jaz sem se, ave Marija, kajti gospa me je navdušila, ne toliko s filmi, kolikor predvsem z eksplicitno, do skrajnosti ortodoksno razgradnjo literarnega v filmu.''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz šansona Indie Song Luigija d'Alessia, pela je Jeanne Moreau. Oblikovalec zvočne podobe eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.

Avtor: Andrej Rot

Britanski dirigent Nicholas Collon je sprostil naravne sile Alpske simfonije Richarda Straussa v drugem delu koncerta, ki je bil 26. aprila v Stari operi v Frankfurtu kot del letošnje koncertne sezone, poimenovane »Narava in Zemlja«, Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia. Pred tem je bila na sporedu glasba dveh najopaznejših sodobnih skladateljev baltsko-skandinavskega območja: najprej kratko orkestralno delo Chorale Magnusa Lindberga, v katerem se Finec sklicuje na violinski koncert Albana Berga, ki po drugi strani v novem glasbenem kontekstu vključuje Bachov koral Dovolj je iz kantate BWV 60, ki se nanaša na štiriglasno harmonizacijo še starejše koralne melodije Johanna Rudolpha Ahleja. Vadim Gluzman je nastopil kot solist v evropski premieri 3. violinskega koncerta Erkkija-Svena Tüürja.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku.

Režiser radijske igre: Aleš Jan
Režiser odrske postavitve: Mile Korun
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Fran Levstik – Tone Gogala

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.

Avtor: Vilma Štritof

22:45
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Bojan Vasić (1985) je srbski pesnik, prozaist in kritik. V slovenščini je leta 2015 v prevodu Varje Balžalorsky Antić v dvojezični izdaji izšel njegov prvenec Srča/Črepinje (Kulturni center Danilo Kiš). Vasić je do zdaj je objavil roman in osem pesniških zbirk, zadnjo, Oddaljevanje, leta 2022. V tej knjigi upesnjuje trenutke, ujete v prostoremed Donavo in Beogradom. V pesmih se zato mešajo urbane slike s slikami narave skozi pesniški postopek kadriranja in tako tudi podrobnosti, ujete v pesmih, prikažejo edinstvenost nekega trenutka. Objavljamo šest Vasićevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke.

Prevedla Natalija Milovanović,
interpret Jernej Gašperin,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Avtor: Ars

Na letošnjem festivalu Druga godba se bo zvrstilo tudi nekaj jazzovskih koncertov. In vsi bodo v četrtek, 23. maja. Nastopili bodo skupna zasedba Mario Rom Interzone in zasedba Danyela Wara, duet švedskega saksofonist Matsa Gustafssona in finskega harmonikarja Kimma Pohjonena ter francosko-libanonski trobentač Ibrahim Maalouf z zasedbo Trumpets of Michel-Ange.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 20.05.2024 15:40:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt