Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.
Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.
Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.
»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.
O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.
Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL.
Avtorici uspe spet ujeti žar osebe, ki jo slika pred nami, kronološko zapisano delo pa nas vodi vse od igralkinega otroštva do njenih velikih gledaliških vlog. Ob tem avtorica Petra Pogorevc pojasnjuje: »Knjiga Joži je nastajala štiri leta. To je bilo potovanje v neznano, na katero sem se odpravila z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo prej dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje. Najprej na televiziji, filmu, radiu in v gledališču, tam sem jo lahko občudovala v različnih vlogah, nato pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem, v katerem sem jo imela veselje in čast opazovati v zaodrju ter z njo sodelovati med nastajanjem različnih likov oziroma uprizoritev. Zmeraj sem jo spoštovala, zmeraj me je zanimala in zmeraj sem se od nje učila. Ampak nič od vsega naštetega se ne more primerjati z lepoto in uživanjem ob večletnem dobivanju z Jožico Avbelj na kavah, namenjenih tako obujanju osebnih spominov kot pogovarjanju o tem, od kdaj in zakaj je tako usodno zavezana igranju. Če je v knjigi mogoče zaslutiti vsaj malo energije, radosti in navdiha, ki so se sproščali med temi najinimi druženji, je namen dosežen. Hvaležna sem, da nama je uspelo zgraditi bližino, iz katere je vzniknilo toliko gosto popisanih strani.«
Zajetna knjiga nas z veliko sproščenosti in kančkom pogovornega jezika pelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju založbe Beletrina, Mestnega gledališča ljubljanskega in Festivala Borštnikovo srečanje, je pravi poklon igralskemu poklicu, prikaže pa ga večplastno in kompleksno, skupaj s prelomnimi in kontroverznimi predstavami, ki so dvigale prah, kot sta npr. Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je, mimogrede, zaigrala že kot gimnazijka. Knjiga je prava zakladnica, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto ustvariti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«
Avtor: Alen Jelen
