Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pesnica Maja Vidmar je pritegnila bralke in bralce poezije že s pesniško prvenko Razdalje telesa, pozneje pa je objavila še več odmevnih in prepoznavnih pesniških zbirk. Za Prisotnost (2005) je dobila Jenkovo nagrado, s Sobami je vstopila v temnejše prostore osebnih razpoloženj, potem pa je sledila zbirka Kako se zaljubiš (2012). Pesnica je zbirko predstavila v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala kratko pesem Belo.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Roberto – José Cura; Edgar – Carlo Bergonzi; Des Grieux – Luciano Pavarotti, Kaludi Kaludov; Rodolfo – Ramè Lahaj; Cavaradossi – Corneliu Fânăţeanu, Vladimir Atlantov; Pinkerton – Barry Morell; Johnson – Róbert Ilosfalvy; Ruggero – Giuseppe Sabbatini; Luigi – Zoran Todorović; Rinuccio – Plácido Domingo; Calaf – Octavian Naghiu, Ludovic Spiess.

Avtor: Renato Horvat

Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeški operi. Na očetovo željo je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po letu dni pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur, ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 oskarjev, med njimi tudi za filmsko glasbo.

Avtor: Mihael Kozjek

Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.

Avtor: Alma Kužel

V oddaji bodo zazvenele skladbe:

1.Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96
Allegro ma non troppo
Lento
Molto vivace
Finale: vivace ma non troppo
Izv.: Godalni kvartet Tartini

2.Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir
Allegro tristamente
Romanca, (Attaca) Allegro Con Fuoco
Izv.: klarinet: Jure Jenko
klavir: Vladimir Mlinarić


3.Paul Hindemith: Sonata za trobento in klavir (prir. za saksofon in klavir)
Mirno
Živahno
Zelo počasi
Živahno
Izv.: klavir : Nina Prešiček
saksofon : Dejan Prešiček

Avtor: Alma Kužel

Moj ukradeni planet je filmska pripoved iranske režiserke Farahnaz Sharifi, ki v svoji zgodbo razkriva usodo žensk v Iranu, razdvojeno med življenjem, ki jim ga zapoveduje oblast v javnosti, in zasebnim življenjem doma, v domačem okolju. Farahnaz Sharifi spremlja zgodovino zadnjih petinštiridesetih let v Iranu, vse do jeseni leta 2022, ko so Iran preplavili protesti pod geslom Ženske, življenje, svoboda. Dokumentarni film, ustvarjen po večini iz arhivskega gradiva, je bil premierno prikazan na letošnjem Berlinalu, le nekaj tednov pozneje pa je dosegel tudi glavno nagrado festivala dokumentarnega filma v Solunu, kjer se je z režiserko pogovarjala Petra Meterc.

Bere Eva Longyka Marušič,
ton in montaža Vito Plavčak.

Avtor: Petra Meterc

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Ania Dorfmann se je rodila v Odesi leta 1899 in tam pri enajstih nastopila na svojem prvem recitalu. S sedemnajstimi se je odpravila na pariški konservatorij, kjer je študirala pri Isidorju Philippu. Poklicno kariero je začela v Belgiji in jo nadaljevala po Evropi in Veliki Britaniji. Sodelovala je z mnogimi slavnimi dirigenti, kot so Mengelberg, Beecham in sir Henry Wood. V tistem času je živela v Londonu, kjer je nastopila tudi z legendarnim tenoristom Johnom McCormackom. V New Yorku je debitirala leta 1936. Bila je ena redkih pianistk, ki so sodelovale z Arturom Toscaninijem. Z velikim maestrom je izvedla vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, njegovo Koralno fantazijo in Trojni koncert. Ko je Toscanini komercialno snemal Beethovnove klavirske koncerte tako, da je za vsak koncert k sodelovanju povabil drugega pianista, je za koncert št.1 izbral prav Anio Dorfmann. Njena družba je bila ugledna, saj so pri projektu sodelovali znameniti pianisti, kot so Serkin, Horowitz in Rubinstein.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak.
Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Anja Kralj je 20. februarja 2023 nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet (Vegova ulica) kot del cikla Prisluhnimo, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Ob spremljavi Tee Andrijić je izvedla Matičičevo delo Tri skladbe za violino in klavir ter Debussyjevo sonato.
Violino je začela igrati pri petih letih pod vodstvom Polone Češarek, nato je bila dijakinja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer je bil njen mentor Žiga Brank, potem pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v razred Gorjana Košute.

Avtor: Vesna Volk

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Johann Sebastian Bach slovi predvsem kot organist in čembalist, a je kariero začel kot violinist v Weimarju. Nekaj let pozneje se je tja vrnil kot koncertni mojster in leta 1717 naposled prevzel vodstvo dvorne kapele v Köthnu. Ohranila se je cela vrsta njegovih koncertov za čembalo, a le trije koncerti za eno ali dve violini. To je nenavadno, saj je skoraj vse čembalske koncerte zasnoval kot transkripcije svojih violinskih koncertov, ki so danes izgubljeni. Izguba se zdi toliko bolj tragična, ker vsi trije koncerti za eno oziroma dve violini sodijo med njegova najpomembnejša instrumentalna dela. Nastali so v letih od 1717 do 1720, ko je deloval na köthenskem dvoru.

Avtor: Domen Marinčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Roman Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebnoizpovedne.

Avtor: Tomaž Rauch

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek bo predstavil skladbe za nemški dvomanualni čembalo in vezani klavikord iz 18. stoletja.

37. koncert v Komornem studiu bo izvedel izjemen glasbenik: čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami. Kot koncertni solist in komorni glasbenik se posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju, kjer so ga poučevali Danica Pirečnik, Jožica Grebenšek, Ema Zapušek in Aci Bertoncelj. Nato je študiral orgle na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. V Sloveniji je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Nocoj bo igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobnosti o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha, ki jo bo zaigral na klavikord, ter priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppa Tartinija kot čembalski Koncert v D, št. II. Koncert boste spremljali v zvočni podobi glasbenega producenta Borisa Renerja in mojstra zvoka Mitje Kržeta ter v slikovni podobi mojstra videa Matjaža Šerclja, povezujeta ga napovedovalec voditelj Igor Velše ter scenaristka in urednica oddaje Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtih z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, čigar vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«.

Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek

Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado.
V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan.

Igralka Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Kaija Saariaho je v letih od 1976 do 1981 študirala pri Paavu Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Svoj študij kompozicije je nadaljevala v Freiburgu pri Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju, udeleževala pa se je tudi poletnih tečajev v Darmstadtu. Prelomnica v njenem ustvarjalnem življenju je bilo leto 1982, ko je odšla v Pariz, kjer je delovala na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM. V Parizu se je seznanila s spektralnimi kompozicijami Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, to pa je bistveno vplivalo na njen skladateljski slog, saj je glasbo vse bolj dojemala kot kombinacijo zvenov. V glasbi Kaije Saariaho se melodične linije vse bolj podrejajo harmoniji, harmonija se podreja zvenu, zven sam pa doseganju psihološkega učinka.

Avtor: Marko Šetinc