Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva trideset let od smrti pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca in esejista Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora. Bil je mnogostranski ustvarjalec: pisal je partizansko liriko, pozneje je med drugim napisal sonetni venec in scenarij za filmsko komedijo Vesna, prevajal je Shakespearja, v zgodnjih šestdesetih letih je predsedoval slovenskemu PEN. Interpretira Brane Grubar.
Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004). Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Letos obeležujemo 220. obletnico rojstva francoskega dramatika Prosperja Mériméeja. Rodil se je 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživel z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetovo istoimensko opero. Izbrali smo eno izmed starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnjega leta 1961. Avtorica oddaje: Maša Slavec, Prevajalec: Karel Dobida, Interpreti: Aleksander Valič, Duša Počkaj. Jurij Souček, Lojze Rozman, Stane Česnik, Tone Homar in Vladimir Skrbinšek, režiserka: Maša Slavec, tonski mojster: Ivica Dolinar, redakotr: Mitja Mejak, leto nastanka: 1961.
Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju od 1910 do 1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odprla pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.
Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti leta 1971 so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.
Saša Kveder je v romanu Tokrat bo drugače opisala pretresljivo in bolečo izkušnjo mame narkomana, zasvojenega s trdimi drogami. Njen roman je izšel pri knjigotrštvu Buča, v Nokturnu pa lahko vsaj nekoliko občutimo njeno stisko. Nikar ne zamudite. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravlja v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A
Pesem Vročina je napisala ameriška pesnica Hilda Doolittle, ki se je rodila leta 1886, umrla pa leta 1961. V ustvarjanju je bila povezana z umetniško skupino imagistov, v katero je sodil tudi Ezra Pound. Pesmi Hilde Doolittle sta poslovenila Boris A. Novak in Irena Zorko Novak. Interpretira Nina Valič.
Lužiškosrbski književnik Jakub Bart - Ćišinski (1856–1900) je bil po poklicu katoliški duhovnik. Kot književnik je pisal didaktično, religiozno, domoljubno in ljubezensko poezijo ter o naravi. Napisal je tudi prvi lužiškosrbski roman z naslovom Narodnjak in odpadnik ter več dram. Nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zbirki Narava in srce leta 1889 v Budyšinu, v Literarnem nokturnu interpretira Boris Ostan. Avtor literarnega dela Jakub Bart - Ćišinski, avtor prevoda Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.
Etel Adnan je libanonsko-ameriška pesnica, pisateljica, filozofinja, esejistka, slikarka, kiparka, tkalka tapiserij. Je avtorica več kot dvajsetih proznih, pesniških in esejističnih knjig. Njena pesništvo in slikarstvo sta v zadnjih dveh desetletjih njenega življenja dosegla svetovno prepoznavnost in ugled. Umrla je konec leta 2021 pri 96 letih. Izbrali smo poezijo, ki jo je izdala v zadnjih treh letih življenja. Avtor oddaje in prevajalec Andrej Peric, bralec Renato Horvat, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravlja v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A
Thomas Stearns Eliot, rodil se je leta 1888, umrl pa leta 1965, je eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja. S svojimi pesmimi, ustvarjalnimi metodami in tudi z razmišljanji o pesniškem ustvarjanju je odločilno oblikoval poezijo zadnjih sto let. Njegovo pesniško ustvarjanje velja za modernistično, filozofsko obarvano pesnjenje. Izbrali smo njegovo naslovno pesem pesniške zbirke Votli ljudje iz leta 1925; prevedel jo je Veno Taufer; interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
