Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptiči, zveri in sorodniki je izredno duhovit in tudi poveden naslov knjige Geralda Durrella, ki je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik ter tudi avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Naneslo je, da je bil tudi mlajši brat pisatelja Lawrencea Durrella, kar je bilo gotovo vse prej kot lahko. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Leta 1928 je oče umrl, družina se je vrnila v Anglijo, toda po nekaj letih se je mati s tremi mlajšimi otroki Lesliejem, Margo in Geraldom preselila v Grčijo, na Krf, kjer je že živel najstarejši Larry. Za Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj, tam se je počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Štiri leta življenja na Krfu, leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti, je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). Gerald Durrell je umrl leta 1995. V tretji izmed štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali začetno poglavje iz knjige Ptiči, zveri in sorodniki, z naslovom Pogovor ter odlomka iz poglavja z naslovom Ježi in morski volkovi; v ospredju so člani Gerryjeve družine ter njihovi krfski prijatelji in znanci. Izbor in prevod Marjeta Gostinčar Cerar, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar. Produkcija 2020. Redakcija Staša Grahek.
Ameriški pesnik in prozaist Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan leta 1809, umrl je leta 1849. Njegove pesmi in kratke zgodbe so romantične s primesmi grozljivega in so izjemno priljubljene tudi še danes. Za Lirični utrinek smo izbrali eno slavnejših Poejevih pesmi z naslovom Annabel Lee. Prevedel jo je Andrej Arko, leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Danes slavi pomemben življenjski jubilej dramski igralec Boris Juh. Potem ko je končal AGRFT, je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču in v Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih tistega časa, Oder 57 in Gledališče Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji ter seveda na Radiu, kjer v arhivu hranimo nešteto oddaj z njegovimi natančnimi, doživetimi in premišljenimi interpretacijami literarnih besedil. Izbrali smo njegovo interpretacijo pesmi Hvalnica zimi Jožeta Udoviča, pesnika, ki je živel med letoma 1912 in 1986 in ustvaril izreden pesniški in prevajalski opus.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Avstrijska pesnica in pisateljica Friederike Mayröcker, ki je živela v letih od 1924 do 2021, je veljala za avantgardno pesnico; v svojem pisanju je pogosto eksperimentirala z jezikom. Za njeno ustvarjanje je bila pomembna dolgoletna zveza s pesnikom Ernstom Jandlom. Svoj pesniški proces je nekoč opisala z besedami: "Živim v slikah. Vse vidim v slikah, moja celotna preteklost, spomini so slike. Slike preobrazim v jezik tako, da splezam v sliko. Hodim po njej, dokler ne postane jezik." Pesem Friederike Mayröcker z naslovom Fotografija je prevedla Tanja Petrič. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Darja Reichman.
Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009. Prevajalka Sara Grbović, interpretka Darja Reichman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2015.
Petnajstega januarja 1795 se je v Moskvi rodil dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal s komedijo Gorje pametnemu, satiričnim prikazom tedanje ruske družbe iz leta 1824. Avtor scenarija: Rado Rupar, prevajalca: Josip Vidmar, Vladimir Levstik, interpreti: Igor Samobor, Nataša Tič Ralijan, Vojko Zidar, Zlatko Šugman, Andrej Nahtigal, Jožef Ropoša in Polona Juh, režiserka: Irena Glonar, napovedovalka: Tonja Rahonc, glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc, tonska mojstra: Staš Janež in Zmago Frece, urednika oddaje: Metod Pevec, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1995.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Ilma Rakusa se je rodila leta 1946 na Slovaškem, danes živi in ustvarja v Švici. Napisala je vrsto pesniških in kratkoproznih zbirk, za katere je med drugim značilna poglobljena in premišljena raba jezika. Njeno Pesem proti strahu, ki smo jo izbrali za Lirični utrinek, je poslovenila Amalija Maček. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.
Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov. V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Klemen Markovčič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten. Produkcija 2025.
Turški pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in režiser Nazim Hikmet se je rodil na današnji dan leta 1902 v Solunu, umrl pa je leta 1962 v Moskvi. Bil je med prvimi, ki so v turščini pisali v prostem verzu, s svojo poezijo se je uveljavil po vsem svetu. Pesem z naslovom Nasvidenje brat morje je prevedel Ivan Minatti, leta 2011, ko smo jo posneli za Lirični utrinek, jo je interpretiral dramski igralec Kristijan Muck.
