Iskanje
Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.
Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
