Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literatura

Humoreska tega tedna Andrej Arko: Veliki komplikator

16.06.2024

Prevajalec in pisatelj Andrej Arko, tudi dolgoletni urednik Literarnega programa na Radiu Slovenija, je objavil vrsto vrhunskih prevodov, med drugim Poeja in Keatsa, za prevod epa Gorski venec Petra Petrovića Njegoša je prejel Sovretovo nagrado. Poleg prevajanja Andrej Arko piše tudi prozo, odlikuje se v humoreskah. Humoresko Veliki komplikator smo v interpretaciji dramskega igralca Rudija Kosmača posneli leta 1980, tonski mojster je bil Staš Janež, režija Mara Černe. Prijetno poslušanje.

Lirični utrinek Živa Čebulj:Tako nekako, skratka …

16.06.2024

Živa Čebulj je lani v zbirki Sončnica objavila svoj pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pesem "Tako nekako, skratka" pa doslej še ni bila objavljena. V njej obravnava ljubezen do narave in drugega - čustvo je večplastno, v njem odzvanja narava ali bolje, najprej je tu narava in ljubezen do nje, v njej pa se zasvetlika drugi. Živa Čebulj je znana tudi kot prevajalka, za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je leta 2022 prejela nagrado Radojke Vrančič. Pesem interpretira avtorica sama.

Literarni nokturno Vanja Pegan: The nighthawks

15.06.2024

Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Lirični utrinek Maja Vidmar: Molitev noči

15.06.2024

Pesnica Maja Vidmar je doma iz Nove Gorice. Leta 1999 je za zbirko izbranih pesmi dobila literarno nagrado Hubert-Burda-Stiftung, za knjigo Prisotnost je prejela Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Pesem Molitev noči, ki jo interpretira avtorica sama, na presenetljiv način upoveduje prisotnost in odsotnost. Urednik oddaje Matej Juh.

Literarni nokturno Anna Onichimowska: Oddam ženo v dobre roke

14.06.2024

Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 5/13

14.06.2024

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave … je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost le navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbenai opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Gregor Podlogar: Reke

14.06.2024

Pesem Reke je iz šeste knjige poezije Gregorja Podlogarja z naslovom Atlas. Zanju je prejel nominaciji za Jenkovo in Veronikino nagrado. V zbirki Atlas se Gregor Podlogar odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njej tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo, in tiste, ki ne bivajo. Kratka pesem Reke na izvirno pesniški način med drugim obuja tudi spomin na čudenje kot izvor filozofije. Interpretira Gregor Podlogar. Produkcija 2024.

Literarni nokturno Zgodba o ljubimcih iz Basre (odlomek)

13.06.2024

Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.

Literarni večer Norveška književnost po Berlinskem zidu

13.06.2024

Leta 2008 je Slovenija predsedovala Evropski uniji in tistega leta smo na Radiu Slovenija v Literarnih večerih predstavili književnost članic povezave; leto pozneje smo predstavili še književnost nekaterih držav, ki niso članice Unije, tudi Norveško. Morda boste v oddaji pogrešali lanskega nobelovca Jona Fosseja, toda oddaja ponuja še kako zanimiv vpogled v morda manj znano književnost. Avtorica scenarija Marija Zlatnar Moe, avtorji literarnih del Erlend Loe, Helene Uri, Lars Saabye Christensen, prevajalka Marija Zlatnar Moe, režiser Jože Valentič, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, interpreti Rok Matek, Matej Recer, Iva Krajnc Bagola, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2008.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 4/13

13.06.2024

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave … je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenja svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Peter Kolšek: Hiša strahov

13.06.2024

V začetku maja je minilo ravno pet let od smrti slovenskega pesnika in novinarja Petra Kolška. V pesmi Hiša strahov avtor upoveduje obisk ali slutnjo smrti na prav poseben način. Posnetek pesmi v njegovi interpretaciji je iz leta 2011. Urednik oddaje Matej Juh.

Literarni nokturno Ana Pepelnik: to se ne pove

12.06.2024

Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.

Več oddaj
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt