Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Flegar je v slovenskem prostoru znana kot slikarka, končala je ALUO v Ljubljani in pozneje še magistrski študij. Občasno pa objavlja tudi poezijo. V pesmih v okviru ljubezenske motivike in s pomočjo impresij med drugim prepleta introspekcijo z družbeno refleksijo. Interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2023.
Si predstavljate konse Srečka Kosovela? Si jih predstavljate v zvočni podobi? To precej izzivalno nalogo (interpretirati pesnikove konse) je odlično opravil dramski igralec Matej Puc. Nikar ne zamudite. Režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA. Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji. Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Vanjo Pegana poznamo predvsem kot romanopisca in avtorja kratkih zgodb, v zadnjem času pa ustvarja tudi poezijo in glasbo za skupino Tomo's band. Interpret Uroš Maček. Produkcija 2017.
Pesnitev Vrezi v brezi je napisal pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, v njej pa je naslikal občutja, ki so ga preplavila, ko je s sinom stal pred drevesom, znanim iz mladosti. Interpretira Slavko Cerjak, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar, produkcija 2000.
"Danes so se vrnile ptice. Kako so jih dolgo in željno čakala drevesa." Pesnik Bojan Pisk je zbirko intimistične poezije Upadla gladina izdal leta 1964, prvencu je čez sedem let sledila zbirka Polnoletje odpovedi, čez osem let pa še Predrti klic. Objavil je tudi dve zbirki mladinske poezije. Rodil se je 23. marca 1933, umrl pa 10. februarja 2008. Avtor oddaje: France Vurnik, igralci: Aleš Valič, Maja Končar in Marko Okorn, sodeluje Bojan Pisk, Režija: Igor Likar. Produkcija: september 1986
Tridesetega marca bo minilo 170 let od rojstva nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, enega izmed slikarjev, ki so postavili temelje moderni umetnosti. Njegovo življenje in delo sta bila predmet izjemno pogoste obravnave tako stroke kot tudi različnih knjižnih biografij in filmskih scenarijev. Sam je od svojega dvajsetega leta pa do smrti pisal pisma bratu Theu, zaupniku in podporniku. Poročal mu je o vsakodnevnih dogodkih in tegobah, še največ pa o svojem ustvarjanju. Van Goghova pisma so tako svojevrstna kronika pretresljive usode poklicanosti k slikarstvu in premagovanju svoje lastne negotovosti in nerazumevanja okolice. Za oddajo smo izbrali nekaj pisem, ki jih je Van Gogh pisal v Arlesu, od svojega prihoda do pričakovanja prihoda prijatelja Paula Gauguina. V pismih opisuje tudi okoliščine, v katerih je nastalo nekaj njegovih najbolj znanih slik. Prevajalec Brane Kovič, igralec Marko Mandić, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2013.
Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč leta 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi in preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv. Karel Čapek in njegov malo manj slavni brat Josef sta oboževala svoj praški vrt, predvsem sta bila navdušena nad skalnjaki. Število rastlin na njuni zemlji bi baje zadostovalo za kar nekaj običajnih vrtov. V njunem času povrhu vsega ni bilo v navadi, da bi za vrt skrbel kdo drug kot poklicni vrtnar. Obstajale so šale na njun račun, češ da sta poklicna vrtnarja, ki v prostem času kaj napišeta ali naslikata. Vrtičkarjevo leto je bilo v svojem času zelo odmevno, brata Čapek sta bila menda velika vrtnarska strokovnjaka in njima na čast in z njunima imenoma in priimkom je neki znani gojitelj rož celo poimenoval dva svoja najlepša kultivarja kamnokrečev. Delo je že leta 1953 prevedel skladatelj Marijan Kozina. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, zato tokrat odlomek v sodobnejši različici. Izbor in prevod Nives Vidrih, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, tonska izvedba Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Lili Novy (1885 – 1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Kot so ugotavljali strokovnjaki, je za njene slovenske pesmi značilen oseben, globok in dramatičen naboj. Tudi zato Lili Novy še danes velja za eno najboljših slovenskih pesnic, pa čeprav je za časa svojega življenja objavila zgolj eno pesniško zbirko Temna vrata (1941), ki jo je opremil Božidar Jakac. Iz nje je tudi pesem Bliskavice. Interpretira jo Martina Maurič Lazar.
Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo Niti v sanjah (2022) lansko leto. Njegova prva zbirka Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši pesniški prvenec. Vanjo je Čučnik uvrstil bolj osebno poezijo, katere jezik po navadi temelji na semantični in zvočni podobi. To velja tudi za pesem Mera, ki jo interpretira Željko Hrs.
Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.
