Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literatura

Lirični utrinek Anja Zag Golob: Morska pesem

10.08.2022

V Didaskalijah k dihanju iz leta 2016, za katere je prejela Jenkovo nagrado, je Anja Zag Golob objavila tudi Morsko pesem. Igra se z našo pozornostjo, z zmožnostjo sprotnega ločevanja pomena besed od njihove vabljive zvočnosti, ki jo pesnica doseže z zase značilno nepredvidljivo konfiguracijo. Potem se le vdamo in prepustimo, nekako tako, kot morskemu valu, da nas nese po svoje. Interpretacija: Nataša Barbara Gračner

Literarni nokturno Hermann Hesse: Stepni volk

09.08.2022

Leta 2022 si je težko, morda pa celo nemogoče predstavljati, kako kulten avtor je bil v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja nemški nobelovec Hermann Hesse in kako kultno delo je bil njegov roman Stepni volk. Ob 60. obletnici smrti se bomo pisatelju poklonili z odlomkom iz njegovega najbolj znanega romana. Prevajalec Janez Gradišnik, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija: 2022

Literarni večer Dušan Merc - Romaneskni svetovi sanj

09.08.2022

Ob dogajanju v davni preteklosti neredko ugotavljamo, da se družba spreminja le na zunaj. Že s prvim romanom Galilejev lestenec je pisatelj, ki pogosto sega v zgodovino, prišel v ožji izbor za nagrado kresnik, pozneje so bili zanjo nominirani tudi številni drugi romani, v širši izbor se je uvrstil tudi njegov doslej zadnji roman Črna maska. Poglavitne značilnosti Merčeve proze so se pokazale že v prvem desetletju njegovega ustvarjanja. Avtorica oddaje Katja Klopčič, urednik Vlado Motnikar, režiserka Ana Krauthaker, igralci Milan Štefe, Uroš Smolej in Barbara Žefran, bralka Nataša Bolčina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece. Leto produkcije 2006

Odprta knjiga na radiu Marko Sosič: Tito amor mijo 4/24

09.08.2022

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Lirični utrinek Ifigenija Zagoričnik Simonović: Ljubezenska pesem

09.08.2022

Odhajamo zato, da se lahko vračamo? Zato, da lahko pogrešamo in hrepenimo? Da je življenje nenehno iskanje, nas kdaj opomni Ifigenija Zagoričnik Simonović, ki v svojih pesmih razpira téme erosa, čutnosti in doživljanja ženske. Prav lirika ženske jo še posebej zaznamuje. Interpretacija: Darja Reichman

Literarni nokturno Philip Larkin: Voda

08.08.2022

Mineva sto let od rojstva angleškega pesnika Philipa Larkina, ki ga mnogi štejejo za najboljšega angleškega pesnika druge polovice minulega stoletja. Živel in ustvarjal je odmaknjeno - bil je knjižničar univerzitetne knjižnice v mestu Hull. Izdal je le štiri knjige pesmi: Severna ladja (1945), Manj prevarani (1955), Binkoštne poroke (1964) in Visoka okna (1974). Precej pesmi je izšlo šele po pesnikovi smrti - umrl je leta 1985 - v Zbranih pesmih. Philip Larkin je vodilno ime med pesniki, ki so se po drugi vojni odvrnili od modernizma, s katerim je angleška poezija v prvi polovici stoletja z Eliotom, Audnom in drugimi dosegla svoj vzpon. Z vrnitvijo k tradicionalnejši obliki, predvsem pa k tako rekoč dolgočasnim vsakdanjim temam - rojstvu, porokam, spolnosti, staranju, smrti - se je Larkin spraševal o temeljnih bivanjskih stvareh. Prevajalec: Veno Taufer, interpret: Tomaž Gubenšek, režiserka: Petra Tanko, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Jure Culiberg, urednica oddaje: Staša Grahek, leto nastanka 2005.

Odprta knjiga na radiu Marko Sosič: Tito amor mijo 3/24

08.08.2022

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Lirični utrinek Franjo Frančič: Val

08.08.2022

Kdaj je le nekaj besed dovolj, da nas povežejo z osnovnimi prvinami narave. V zbirki Objeta s tišino, ki sta jo pred leti skupaj izdala Zorica Tijanić in Franjo Frančič, najdemo tudi njegovo pesem Val. Interpretacija: Gregor Zorc

Literarni nokturno William Edgar Stafford: To življenje

07.08.2022

Če se v na videz izbranem besednem zapletanju lahko izkaže vsebinska praznina, pa velja tudi obratno. Prav to bi se namreč našlo v poeziji Američana Williama Edgarja Stafforda, rojenega 1914 v Kansasu, sicer zavzetega pacifista – njegovo pisanje je le na prvi pogled lahkotno. To izhaja iz neposrednega vživljanja v vsakdanjost in iz sloga, ki se približuje pogovornemu. Pogosta tema je raziskovanje človekovega odnosa z naravo, izlušči pa se tudi spoštovanje življenja. Staffordova posebnost je precej pozen začetek umetniške kariere – prvo zbirko je objavil šele pri 48 letih in z njo leta 1963 osvojil national book award. Napisal je še več kot 65 knjig poezije in proze. Danes velja za enega pomembnejših ameriških pesnikov. Interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica in prevajalka Tina Kozin. Leto nastanka: 2015.

Literarni portret Nejc Gazvoda

07.08.2022

Slovenski pisatelja srednje generacije Nejc Gazvoda (1985) se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot filmski režiser in dramatik. Za svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide (2004), je prejel nagrado fabula in zlata ptica. Njegov prvi roman Camera obscura (2006) pa je bil predlagan za nagrado kresnik. Kasneje sta izšla še romana Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007) in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (2009) ter zbirka kratkih zgodb Fasunga (2007). Poleg avtorjevih pogledov na literarno ustvarjanje so objavljeni tudi odlomki iz nekaterih njegovih zgodnjih literarnih del. Interpreta Primož Ekart, Zvone Hribar, režiserka Ana Krauthaker, bralka Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstra zvoka Mirko Marinšek, Josip Cole Moretti, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar. Leto produkcije 2007.

Spomini, pisma in potopisi Berta Golob: Fragmenti iz mladosti

07.08.2022

Pesnica in pisateljica je žIvljenje je posvetila predvsem otrokom - kot učiteljica in pedagoginja, knjižničarka, lektorica ... Napisala je številne kratke zgodbe, pravljice in slikanice, v več zbirkah kratke proze je zbrala literarizirane osebne spomine ter izdala pet pesnišnih zbirk, večinoma z versko tematiko. Na Radiu Slovenija je pripravljala jezikovne radijske igre, na Televiziji pa pisala scenarije za Radovednega Tačka in druge oddaje. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Barbara Lončar Vrhovec, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina

Humoreska tega tedna Agata Tomažič, Tamara Langus: Ne sprašujte za pot - 1. del

07.08.2022

V poletnem, počitniškem mesecu avgustu bomo šli skupaj z "ekipo blodnika", ki jo tvorijo Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, v Istro. Hrvaško Istro. Pred časom so jo namreč omenjene tri popotnice obiskale in svoje bogate izkušnje popisale in začinile z veliko mero humorja in ironije, včasih tudi sarkazma v knjigi z naslovom: Ne sprašujte za pot in podnaslovom: Blodnik po Istri. Od tod besedila avgustovskih humoresk. O Rovinju, istrskem "biseru", na primer razmišljata Agata Tomažič in Tamara Langus, ki premore tudi izjemno dobre modne nasvete, če bi se, posebej kaki dami, zahotelo dopustovanja v istrskih toplicah. Interpretki Asja Kahrimanović, Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto produkcije 2022.

Več oddaj
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt