Iskanje
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
