Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski pisatelj Robert Seethaler se je rodil leta 1966 na Dunaju in tudi letos objavljeni roman Kavarna brez imena se začne v tem letu, v času, ko je nastajal nov svet. V njem je sijajno upodobljen niz dunajskih likov, po večini obrtnikov, proletarcev, vojnih sirot, prišlekov s podeželja, obstrancev. Roman je napisan v za pisatelja značilnem okleščenem slogu, z dialogi pa vnese vanj veliko človeške topline. Prevod: Miriam Drev, interpretacija :Saša Tabaković, glasbena oprema: Luka Hočevar, ton in montaža: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija: Ana Krauthaker. Produkcija leta 2023. Urednica oddaje: Staša Grahek.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Poslušali bomo Sovretovega lavreata za najboljši književni prevod, izvedeli bomo, kaj se je dogajalo na sedmem festivalu angažiranega pisanja Itn., čaka nas zbirno poročilo z mednarodne filozofske konference z naslovom Odtujitev, na Gradu Turjak si je mogoče ogledati novo stalno razstavo o mejnikih gledališke igre, začel se bo festival Mesto žensk.
Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Dolina reke Colce leži od 3000 do 3800 m nad morjem. Najpomembnejše mesto v bližini je Chivay, prestolnica province Cailloma. Prebivalci so po večini kmetovalci, gojijo živino za prodajo in vrtnine za lastno porabo. Njihovo izročilo se izgublja, vendar je vsaj za zdaj še ohranjeno v okviru skupinskih del in ostankov starih obredij. Ti ostanki so skriti v krščanskih praznovanjih, kajti Španci so po prihodu stare obrede po večini prepovedali in poskusili izkoreniniti. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja jim to še ni uspelo, o tem priča tudi glasba, ki jo bomo slišali.
"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.
Tokrat vabimo k spremljanju Maše v c-molu, K. 427 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ujela se je na posnetek Filharmoničnega zbora in orkestra iz Osla pod vodstvom Klausa Mäkelä. Posneli so ga leta 2021 v Oslu. Solisti so bili sopranistki Mojca Erdmann in Ana Maria Labin, tenorist Julian Pregardien in basbaritonist Christian Valle.
Tržaški muzikolog, skladatelj ter umetniški vodja mnogih glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču, februarja letos prejel Častno priznanje Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Potovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. Najnovejši ciklus Na krilih pesmi obsega preko 20 oddaj. V njih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je zapisal, da so nastanek cikla navdihnile "mladostne sanje, čudoviti in tudi strašljivi svetovi, polni palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov, pa tudi junaki in bogovi nordijskih sag, tisti iz pripovedi o Nibelungih", ki mu jih je oče glasno bral sedeč ob vzglavju njegove postelje. Carlo de Incontrera je navdih iskal tudi v mitoloških zgodbah iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so jih razkrivala Homerjeva in Vergilova besedila, pa v viteških pesnitvah Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka v podobah, ki jih je gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila. Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi Na krilih pesmi prevaja mag. Matej Venier, ki je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za "izjemno poetičen cikel, naslovljen po slavni Heinejevi pesmi". Interpreta besedil sta Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaj pa Mihael Kozjek.
Na zadnje septembrsko jutro v tem letu naj zvenijo dela skladateljev in skladateljic, katerih priimek se začenja s črto S! In teh v zgodovini klasične glasbe vsekakor ne manjka. Izbor del nas bo najprej popeljal na Norveško, kjer se je 30. septembra leta 1840 rodil Johann Svendsen. Poslušali bomo njegovo Simfonijo št. 2 v B-duru, op. 15. Nato pa si bodo skladatelji in skladateljice sledili kronološko – sprehodili se bomo vse od baroka do zgodnjega dvajsetega stoletja.
Angleški pesnik Philip Larkin (živel je od leta 1922 do leta 1985) je bil že za življenja eden najbolj priljubljenih, pa tudi uveljavljenih pesnikov. S samosvojo poetiko je učinkovito spajal tradicijo in moderno poezijo. Larkinovo pesem z naslovom Odhod je prevedel Marjan Strojan, interpretira jo Saša Mihelčič.
28. septembra smo obeležili še en Svetovni dan pomorstva. Letos mineva petdeset let od sprejetja Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladjami. Gre za glavno, globalno pogodbo o preprečevanju onesnaževanja morskega okolja z ladjami zaradi namernih, operativnih ali naključnih vzrokov. Kot lahko preberemo na portalu GOV.SI odraža tema letošnjega svetovnega dneva pomorstva dolgo zgodovino skrbi Mednarodne pomorske organizacije o zaščiti okolja zaradi vplivov pomorske industrije.
