Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Arhiv

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

22.02.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Glasni novi svet V objemu vseprežemajočega zvena

21.02.2024

V tokratni oddaji bomo prisluhnili aktualni glasbi pokojnega ameriškega skladatelja, fotografa, video umetnika in ene pomembnejših osebnosti v polju eksperimentalne glasbe zadnjih šestih desetletij Philla Niblocka. Prisluhnili pa bomo tudi odmevu njegovega ustvarjanja v glasbi mlajšega ameriškega skladatelja Noaha Jenkinsa.

Literarni nokturno Joanna Oparek: Reka sreče

21.02.2024

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.

Srce šansona Izrazne uglasbitve Ane Vipotnik - podajanje slovenske poezije skozi zasedbo Fake Orchestra

21.02.2024

Leta 1997 je nastal izjemen glasbeni kolektiv, ki danes nosi ime Fake Orchestra. Na čelu zasedbe sta pevka Ana Vipotnik, ki se drugače ukvarja tudi z MDH dihalno koordinacijo, masaži podobno tehniko za zdravje glasu ter tudi za umirjanje živčnega sistema, ter njen življenjski sopotnik, kitarist Igor Leonardi, priznani jazzovski glasbenik, ki si je med drugim oder delil tudi z legendarno rokovsko skupino Metallica. V oddaji bomo predstavili le Ano, saj je njej prepuščena vloga, da skrbno izbere poezijo, slednjo pa seveda uglasbi kar sama.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 7/14

21.02.2024

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Čas, prostor in glasba Kako oblikujemo... kako poslušamo?

21.02.2024

Oblika je okvir vsebine. Pravzaprav je veliko več: je kot skladno oblikovana posoda, v katero spravimo vsebino. Če te posode ne bi bilo, bi se vsebina razblinila. Postala bi brezoblična masa šumov, zvenov in tonov. Da je glasbeni material lahko oblikovan pregledno in logično, je treba upoštevati naravne in estetske zakone. Naravni zakoni ostajajo ves čas isti, estetski pa se spreminjajo. Glasbena umetnost naj upošteva ene in druge zakone. Razumevanje naravnih, upoštevanje estetskih zakonov sta osnova vsebinskega oblikovanja. Ko oblikujemo vse vrste šumov in pokov, vse vrste zvenov in tonov, se soočamo z nekaterimi naravnimi danostmi, ki smo jih sprejeli in jih prilagodili našemu doumevanju ozvočenega sveta.

Ars aktualno Jama – film za tiste s trpežnim želodcem in obilico smisla za črni humor

21.02.2024

Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.

Glasbeni utrip 7. Zimski festival in tango opero María de Buenos Aires v Ljubljani

21.02.2024

smo postavili v fokus glasbenega dogajanja preteklega tedna.

Mojstri samospeva Romance Nikolaja Rimskega-Korsakovega

21.02.2024

Letos mineva 180 let od rojstva Nikolaja Rimskega Korsakovega, skladatelja, v čigar opusu najdemo precejšnje število samospevov oz. romanc, kot v Rusiji imenujejo vrsto sentimentalne umetniške pesmi. V cesarski Rusiji so jo ustvarili skladatelji, kot so Nikolaj Titov, Aleksander Aljabjev, Aleksander Varlamov in Aleksander Guriljov, mlajši skladatelji pa so to glasbeno zvrst razvijali naprej , med njimi tudi Rimski Korsakov. Zložil je na desetine samospevov in priredil mnoge ljudske pesmi.

Svet kulture Večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja

21.02.2024

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Glasovi svetov Ko nezavedno pokliče materinščino

14.02.2024

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Razgledi in razmisleki Mircea Cărtărescu: "Nostalgija je tisto, zaradi česar smo ljudje."

21.02.2024

Mednarodni festival Fabula, literature sveta bo potekal med 1. in 22. marcem 2024. Na predfestivalskerm dogodku Fabula pred Fabulo pa bo po spletu nastopil eden najpomembnejših romunskih pisateljev in nominiranec za Nobelovo nagrado Mircea Cărtărescu. Je najbolj prevajan sodobni romunski avtor, več njegovih knjig imamo prevedenih tudi v slovenščino. Prejel je številne domače in mednarodne literarne nagrade, med njimi leta 2011 tudi vilenico. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar.

Več oddaj
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt