Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izpod peres Pacinija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Bellinija, Offenbacha in Puccinija.
Ptiči, zveri in sorodniki je izredno duhovit in tudi poveden naslov knjige Geralda Durrella, ki je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik ter tudi avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Naneslo je, da je bil tudi mlajši brat pisatelja Lawrencea Durrella, kar je bilo gotovo vse prej kot lahko. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Leta 1928 je oče umrl, družina se je vrnila v Anglijo, toda po nekaj letih se je mati s tremi mlajšimi otroki Lesliejem, Margo in Geraldom preselila v Grčijo, na Krf, kjer je že živel najstarejši Larry. Za Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj, tam se je počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Štiri leta življenja na Krfu, leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti, je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). Gerald Durrell je umrl leta 1995. V tretji izmed štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali začetno poglavje iz knjige Ptiči, zveri in sorodniki, z naslovom Pogovor ter odlomka iz poglavja z naslovom Ježi in morski volkovi; v ospredju so člani Gerryjeve družine ter njihovi krfski prijatelji in znanci. Izbor in prevod Marjeta Gostinčar Cerar, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar. Produkcija 2020. Redakcija Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Devetega marca lani sta v Berlinski filharmoniji nastopila Simfonični orkester Berlinskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Koncert je vodil dirigent Petr Popelka, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester, op. 42 Arnolda Schönberga in Simfonija št. 1 v D-duru 'Titan' Gustava Mahlerja.
19. januarja, na 2. nedeljo med letom, neposredno prenašamo sveto mašo iz Župnije svetega Marka, Markovec Koper. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje ansambel sv. Marka.
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
Ameriški pesnik in prozaist Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan leta 1809, umrl je leta 1849. Njegove pesmi in kratke zgodbe so romantične s primesmi grozljivega in so izjemno priljubljene tudi še danes. Za Lirični utrinek smo izbrali eno slavnejših Poejevih pesmi z naslovom Annabel Lee. Prevedel jo je Andrej Arko, leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Poslušamo Štiri klavirske skladbe op. 119 Johannesa Brahmsa in petstavčno zborovsko delo V prirodi Antonina Dvořáka.
Poslušamo Sekstet za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel, skladbo O tu suavissima virga Hildegarde iz Bingna ter drugi in četrti stavek Simfonije v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.