Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.
Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skorajda postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib, kot prvinski izraz, je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb; magični odzven glasbe.
Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Slovensko društvo likovnih kritikov praznuje petdeseto obletnico delovanja in je konec oktobra podelilo tudi nagrado za življenjsko delo. Lavreatka je Meta Gabršek Prosenc, likovna kritičarka in kuratorka ter dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor. »moč in vpliv relevantne likovne kritike se manjšata, posledica pa je ustvarjanje nelagodja in nezaupanja med občinstvom,« je povedala. O nezavidljivem stanju slovenske likovne kritike ta hip piše tudi doktor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, kritik in strokovnjak za delo Jožeta Plečnika. Povzema razvoj slovenske likovne kritike, hkrati pa ugotavlja, kako nadvse pomembna je in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da se znova uveljavi.
Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 7. decembra, ob 5.05.
Ironično besedilo v dveh delih je edino, ki jo je pesnik napisal v dramski obliki: prvi del govori o jeziku, drugi pa o pesniških oblikah. V soočanju izkušenega mojstra in učenca, ki od njega pričakuje napotila za svoje pisanje, prisluhnemo polemiki o literarnih dilemah, ki je pogosto aktualna tudi danes. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Mojster – Polde Bibič Učenec – Boris Ostan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Tokrat spoznavamo tri novejše izdaje domačih glasbenikov in njihovih mednarodnih navezav, plošče treh triov, Eating Poetry Sama Šalamona, Emanuela Parrinija in Vasca Trille, Tria Acamar Ceneta Resnika, Urbana Kušarja in Matjaža Bajca ter Tria Drašler Røysum.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno pomenile precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujali ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega-Korsakova. Max Bruch – Rapsodija za violončelo in orkester Kol Nidrei, op. 47 Nikolaj Rimski-Korsakov – Šeherezada, simfonična suita op. 35 - Zgodba o princu Kalendarju Carl Nielsen – Aladin, op. 34
Koncert za zlati abonma ter koncert Zbora Slovenske filharmonije sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju danes izpostavljamo v oddaji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gostoval sloviti Madžarski narodni filharmonični orkester, ki je izvedel dela Sergeja Prokofjeva, Franza Liszta, Frederica Chopina in Bele Bartoka, v glavnih vlogah pa sta nastopila dva ruska glasbenika – dirigentka Alevtina Ioffe in pianist Aleksander Malofejev. V Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije pa je bil v nedeljo tretji koncert filharmoničnega abonmajskega cikla PVC – Pretežno vokalni cikel. Zgovoren naslov, »Za abrahama«, je odsev obeležitve osebnega jubileja enega naših vidnejših zborovskih dirigentov in skladateljev, Ambroža Čopija. Spored je zajemal izbor njegovih del, sam pa je prevzel tudi dirigentsko vodstvo Zbora Slovenske filharmonije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
