Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic.
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
Obletnice življenjskih mejnikov Felixa Weingartnerja, Louisa Vierneja, Sira Edwarda Elgarja in Sira Marka Philipa Elderja. FELIX WEINGARTNER: SUITA SIMFONIČNI ORKESTER BASEL, dirigent: MARKO LETONJA LOUIS VIERNE: ARABESKA Orgle: ALBERT LEBLANC SIR EDWARD ELGAR: SONATA OP.82 Violina: DAVID HALL JOHNSON, klavir: NINA PREŠIČEK GEORGE BUTTERWORTH: RAPSODIJA A SHROPSHIRE LAD ORKESTER HALLÉ, dirigent: MARK ELDER
Pojem "poetičnost" je za delo kiparja in slikarja Ervina Potočnika ključen. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju so pripravili njegovo retrospektivno razstavo z naslovom Vrata, v kateri so predstavljeni posamezna redka še ohranjena dela iz avtorjevega kiparskega opusa ter izbor slik in risb, ki so nastale v zadnjih petih letih. Skupaj s kustosinjo Ireno Čerčnik jo je zasnoval kot zgodbo, v kateri se veličastno in srhljivo prepletata s konotacijami ritualnega, totemskega, celo podzemnega. Foto: FB stran Center sodobnih umetnosti Celje
Pri 26 letih se je Privšek odpravil študirat na ugledno Berklee School of Music v Bostonu v Združenih državah. Tam je bil njegov profesor tudi sloviti Herb Pomeroy, utemeljitelj sodobnega aranžiranja za veliki jazzovski orkester, imenovanega tudi "line writing". Pomeroy je bil nad Privškovim znanjem in talentom navdušen in ga je uvrščal ob bok Quincyju Jonesu in Arifu Mardinu. Po študiju v Ameriki se je Privšek kljub mamljivim hollywoodskim ponudbam vrnil domov in od Bojana Adamiča prevzel vodstvo takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Orkestru je dirigiral več kot tri desetletja in zanj napisal več kot 4000 skladb in priredb. Pod njegovim vodstvom se je zasedba razvila v enega najboljših big bandov v Evropi. Poslušajmo posnetke s plošče Čas pred svitom, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšla leta 2000. Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija je dirigiral Walter Proost.
S filozofom Rüdigerjem Safranskim, enim najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, so v Cankarjevem domu pripravili pogovor na predvečer Spomladanske konference Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljnih problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence. Posvetimo pa se še najnovejši monografiji skoraj dvajsetih avtoric in avtorjev z naslovom Osebnosti druge svetovne vojne, ki so jo predstavili v Atriju ZRC SAZU.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil sinoči pogovor z enim od najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, filozofom Rüdigerjem Safranskim. Dogodek so pripravili na večer pred spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljni problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence (foto: EPA).
22. maja 2023 je umrl Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec, grafik in keramik. Eden njegovih bistvenih ustvarjalnih medijev je bila večplastna in vedno prepoznavna avtorska risba, pa barvite grafike, ilustracije, načrtovanje notranje opreme. V obdobju od leta 1988 do 2008 je poučeval vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh. V času, ko je bil Tomaž Kržišnik profesor na Akademiji, se je z njim pogovarjala Vida Curk o začetkih njegove likovne poti, pomenu študija v Varšavi, ki ga je zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige ter o kriterijih, ki jih je upošteval pri svojem umetniškem in oblikovalskem delu.
Zadnji del Glasbene jutranjice danes posvečamo skladateljem iz Belgije oziroma z območja, ki ga danes poznamo kot Belgijo. Od tam je namreč kar nekaj pomembnih skladateljev, ki so imeli pomembno vlogo tudi za razvoj poznejše glasbe. GUILLAUME DUFAY: NUPER ROSARUM FLORES ADRIAN WILLAERT: LE ROSE (V ŽIVO) JOHANNES OCKEGHEM: PRENEZ SUR MOY VOSTRE EXAMPLE JOHANNES OCKEGHEM: O ROSA BELLA MATTHIAS VAN DEN GHEYN: PRELUDIJ ŠT. 5 V D-MOLU ZA ZVONOVE CÉSAR FRANCK: GRAND PIECE SYMPHONIQUE HENRI VIEUXTEMPS: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER ŠT. 5 V A-MOLU, OP. 37 JEAN ABSIL: SONATA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR GUILLAUME LEKEU: Uvertura po igri Burgraves Victorja Hugoja INTRODUCTION SYMPHONIQUE AUX BURGRAVES JOSEPH RYELANDT: SONATINA ZA OBOO IN KLAVIR FÉLIX GODEFROID: KONCERTNA ETUDA ZA HARFO V ES-MOLU, OP. 193
Godalci so nastopili v Narodnem domu Celje s koncertno mojstrico, violinistko Petro Kovačič.
Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830 – 1886) so izšle posthumno. Pesnica je namreč v svojem življenju objavila le sedem pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je 1775, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. Objavljamo njeno pesem, ki začenja z verzom Za mano se potaplja večnost in upesnjuje veličastno izkušnjo doživljanja sveta. Pesem je prevedel Mart Ogen, interpretira jo dramska igralka Pia Zemljič.
V mariborskem gledališču se začenja Borštnikovo srečanje. V prvem delu bo ponudil pester spremljevalni program, po petkovem uradnem odprtju festivala pa se bo v soboto začel še tekmovalni program z dvanajstimi uprizoritvami slovenskih gledališč. Festival se bo končal v nedeljo, 18. junija, s podelitvijo Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana prvakinji mariborske Drame Nataši Matjašec Rošker. Foto: Borštnikovo srečanje (detajl fotografije)
