Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče naprej, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretka: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.
Oddaja prinaša podobo Španije na opernem odru, podobo, izrisano v glasbeni ali prostorski dimenziji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pisatelj Lenart Zajc je doslej objavil že več pripovednih del, s svojim najnovejšim romanom Rana (Litera, 2024) pa je sklenil romaneskno trilogijo o vojnih in povojnih letih. Prvi del trilogije Odred (2022) prikazuje okupacijo Slovenije in začetke partizanskega gibanja, drugi del Pošast (2023) grozljivost in uničevalnost vojne, sklepni del pa je vsebinsko morda najbolj ambiciozen. Pisatelj med drugim piše o povojnih pobojih, s svojo pripovedjo pa seže do osamosvojitve Slovenije. Tudi v tretjem delu trilogije spremljamo like, ki jih že poznamo: nekateri, na primer Figa, so negativci do petnih žil, večina pa je naslikana celostno in vznemirljivo. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Papež Frančišek je v Okrožnici za skupni dom Laudáto si – Hvaljen, moj Gospod zapisal: »V sodobnem času se je uveljavila človekova pretirana osredinjenost nase, antropocentrizem, ki danes - preoblečen - še naprej spodkopava vsakršno omembo skupnega in vsak poskus krepitve socialnih vezi. Zato je prišel čas, ko je treba vnovič opozoriti na resničnost in njene meje, ki po svoje omogočajo zdrav in rodoviten človeški in družbeni napredek. Neustrezna razlaga krščanske antropologije je imela za posledico napačno pojmovanje človekovega razmerja do sveta. … Pravilna razlaga pojmovanja človeka kot gospodarja stvarstva pa pravi, da ga moramo razumeti kot odgovornega upravljavca.« - pronicljiv pogled na žgoče težave sodobnosti… prevod Marija in Peter Pavel Bratina, bereta Maja Moll in Igor Velše, urednica oddaje Tadeja Krečič
Veliki francoski pianist, skladatelj in pedagog Yves Nat brez dvoma še zdaleč ni pozabljen, pa vendar ne moremo zagotovo vedeti, koliko ga poznajo slovenski ljubitelji in poznavalci klavirske umetnosti. Rojen je bil leta 1890 v Beziersu na jugozahodu Francije in je že zelo zgodaj pokazal nadarjenost kot pianist in skladatelj. K nadaljnjemu študiju na pariškem konservatoriju sta ga spodbudila Camille Saint-Saëns in Gabriel Faure. Prišel je v mojstrski razred pianista in pedagoga Luisa Diemerja, ki je bil učitelj številnih mednarodno priznanih koncertantov z začetka 20. stoletja. Nat je bil uspešen študent ter je pri sedemnajstih osvojil najvišjo nagrado klavirskega oddelka. Središče njegovega solističnega repertoarja je bila glasba nemških skladateljev; Beethovna, Brahmsa, Schumanna in Schuberta. To je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so izvajali njegovi francoski kolegi, ki so se pretežno opirali na glasbo Chopina in seveda francoskih impresionistov. Bil je temperamenten in neposreden pianist, ki je iskal izpovednost v preprostosti.
Na koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc sta 16. avgusta na gradu Bogenšperk nastopila Giuliano Eccher (viola da gamba) in Eva Dolinšek (čembalo), ki sta izvajala Sonate za čembalo in violo da gamba 1027–1029 Johanna Sebastiana Bacha. Kot pravita sama, sta s svojim koncertom poskušala obuditi razpoloženje na znamenitih popoldanskih koncertih v kavarni Café Zimmermann v Leipzigu. Tam je namreč Bach s svojim posvetnim izvajalskim ansamblom Collegium musicumom, katerega vodenje je prevzel od Telemanna, premierno izvedel veliko svoje instrumentalne glasbe. Ansambel je nastopal vsak teden – pozimi v kavarni, poleti pa na lastnikovem zunanjem kavarniškem vrtu tik pred mestnim obzidjem. Sonate je Bach ustvaril kot priredbe svojih starejših del, vsaka izmed njih je samostojna skladba, torej trio ne sestavlja cikla, kot je to pri nekaterih drugih Bachovih delih, jih pa povezujeta dosledno upoštevan triglasni zapis obligata, v katerem čembalo ni več v vlogi bassa continua, ter dejstvo, da gre za priredbe del za druge instrumente. To pa nikakor ne zmanjšuje njihove visoke umetniške vrednosti. Johann Sebastian Bach: SONATA ŠT. 1 V G-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1027 SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1028 SONATA ŠT. 3 V G-MOLU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1029
Na četrtem koncertu komornega cikla Narodnega doma Maribor so v dvorani Union prvič gostovali avstrijski glasbeni virtuozi Tria Anthology, ki so leta 2022 pri založbi Decca izdali sedem glasbenih albumov z zbirko skladb za trio klarineta, violončela in klavirja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.