Iskanje
34 min • 30. 08. 2023
"Koridor se je rodil pred tisoč in tisoč leti. Star je, kolikor je stara arhitektura. Za človekov razum je koridor namreč edina pravilna rešitev v arhitekturi. Šele potem, ko sem o tem zveličavnem koridorju podvomil in ko me je ta dvom prisilil, da sem začel razmišljati, analizirati, so se mi začela odpira nešteta vprašanja: V arhitekturi je zadnja desetletja nastajala prava revolucija, ko smo začeli uporablja najrazličnejše materiale in se je spreminjala tehnologija. Koridor pa je ostal. Torej revolucija v arhitekturi le še ni končana. A kaj, ko je med koridorno in brezkoridorno stavbo velik prepad! Najbrž zato, ker je koridor diktatura, je labirint hodnikov, čeprav se je že neštetokrat izkazalo, da prav hodniki dajejo stavbi slab vizualni pregled, poleg tega so neekonomični, njihova funkcionalnost pa je omejena. Koridorna gradnja pa je tudi zelo draga prav zaradi nefunkcionalnosti. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor. V koridorni stavbi povezujejo hodniki samo posamezne prostore. Ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene. Prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča. Zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo. A sami veste, večja ko je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi nepotrebnih dvorišč v stavbah, ki so nastala, kakor je pač šlo, ni."
Alenka Bibič, odlomek iz pogovora z arhitektom Emilom Navinškom, 40.000 ur nekega dvoma, revija Tovariš, 1974.
V tokratnem Grafoskopu podrobni esejski zapis o specifičnosti brezkoridornih šol Emila Navinška in odnos do te samosvoje arhitekturne dediščine, s člankom Šole za prihodnost Mitje Zorca objavljenim v reviji Arhitektov bilten, mednarodna revija za teorijo arhitekture, letnik XLVII, številka 213-214, 2017.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2023
"Koridor se je rodil pred tisoč in tisoč leti. Star je, kolikor je stara arhitektura. Za človekov razum je koridor namreč edina pravilna rešitev v arhitekturi. Šele potem, ko sem o tem zveličavnem koridorju podvomil in ko me je ta dvom prisilil, da sem začel razmišljati, analizirati, so se mi začela odpira nešteta vprašanja: V arhitekturi je zadnja desetletja nastajala prava revolucija, ko smo začeli uporablja najrazličnejše materiale in se je spreminjala tehnologija. Koridor pa je ostal. Torej revolucija v arhitekturi le še ni končana. A kaj, ko je med koridorno in brezkoridorno stavbo velik prepad! Najbrž zato, ker je koridor diktatura, je labirint hodnikov, čeprav se je že neštetokrat izkazalo, da prav hodniki dajejo stavbi slab vizualni pregled, poleg tega so neekonomični, njihova funkcionalnost pa je omejena. Koridorna gradnja pa je tudi zelo draga prav zaradi nefunkcionalnosti. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor. V koridorni stavbi povezujejo hodniki samo posamezne prostore. Ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene. Prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča. Zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo. A sami veste, večja ko je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi nepotrebnih dvorišč v stavbah, ki so nastala, kakor je pač šlo, ni."
Alenka Bibič, odlomek iz pogovora z arhitektom Emilom Navinškom, 40.000 ur nekega dvoma, revija Tovariš, 1974.
V tokratnem Grafoskopu podrobni esejski zapis o specifičnosti brezkoridornih šol Emila Navinška in odnos do te samosvoje arhitekturne dediščine, s člankom Šole za prihodnost Mitje Zorca objavljenim v reviji Arhitektov bilten, mednarodna revija za teorijo arhitekture, letnik XLVII, številka 213-214, 2017.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2023
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
30 min • 28. 01. 2026
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
25 min • 31. 12. 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
18 min • 26. 11. 2025
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
34 min • 29. 10. 2025
September, ko se učenci in dijaki po dolgih poletnih počitnicah spet vrnejo v šolske klopi, je tudi nacionalni mesec skupnega branja. Osrednja tema tega medresorskega projekta za spodbujanje branja je letos glasno branje in pripovedovanje. Prav slušno branje vse bolj dopolnjuje fizično, še posebej pa pri posamezniku krepi asociativno razmišljanje in abstraktni način mišljenja. V obdobju, ko pravljice svojim otrokom žal prebira vse manj staršev, se moramo kot skupnost potruditi, da nobeno otroštvo ne bo minilo brez tovrstne izjemne izkušnje. To je namreč neprecenljiva zapuščina, ki jo starši ali ljubeči odrasli lahko dajo otroku za čas pozneje, ko se bo šele v odrasli dobi polno zavedal, kako dragocena je bila ta skupna izkušnja med platnicami. Kako ga je obogatila in predvsem razširila njegova miselno-doživljajska obzorja. Kaj pomeni manko vsakovrstnega, tudi slušnega branja, za celostni razvoj človeka, pa vse bolj razkrivajo rezultati različnih raziskav. Merjenja bralne pismenosti slovenskih otrok in mladostnikov namreč že nekaj časa izkazujejo skrb vzbujajoče rezultate. To nas bi moralo skrbeti in zagotovo spodbuditi večje napore, če jih že ne zahtevati, da se ta trend obrne. V letu in mesecu, ko praznujemo 65. obletnico dobre prakse in izjemne spodbujevalne akcije Bralna značka in je vzniknila tudi trajnostna pobuda za 10-minutno branje na dan, se zdi, da je smer prava, le še mlade sopotnike moramo znova navdušiti za bralna pohajkovanja po tej poti. Sogovornica – Gaja Kos, predsednica Društva bralna značka – ZPMS Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2025.
22 min • 24. 09. 2025
