Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern sestavljajo trojico skladateljev, ki jih povezujemo s pojmom Druga dunajska šola, njihov skladateljski prispevek pa je pomagal širiti atonalno glasbeno govorico. Izmed trojice je Berg ustvaril glasbeni jezik, ki je bil tesno povezan s Schönbergovo dvanajst-tonsko tehniko, vendar pa je vanjo vpletel odseve Mahlerjanskega romanticizma in nasploh omehčal strogo glasbeno misel ekspresionizma, kateri sta bila zavezana Schönberg in Webern.

Marko Šetinc