Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za resno glasbo

Marko Šetinc

140 prispevkov



27.3.2024

Gledališče in glasba, 3. del

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki na ta dan razglasi dobitnike stanovskih priznanj. Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.


27.3.2024

Gledališče in glasba, 2. del

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj. Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.


27.3.2024

Gledališče in glasba, 1. del

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj. Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.


20.3.2024

Koncerti Zlatega abonmaja, Glasbene matice Ljubljana in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.


21.3.2024

Ferruccio Busoni in Hans Pfitzner

Na začetku dvajsetega stoletja sta Ferruccio Busoni in Hans Pfitzner uprizorila pravcati boj med naprednimi in konservativnejšimi glasbenimi zamislimi. Ferruccia Busonija pogosto povezujemo s transkripcijami Bachovih del, še bolj pa je začetek dvajsetega stoletja zaznamoval z zagovarjanjem novih skladateljskih usmeritev. Med skladateljsko srenjo je vzbudil precejšnjo pozornost zaradi odmevne polemike s Hansom Pfitznerjem. Busoni je kot zagovornik duha nove glasbe leta 1907 predstavil svoja stališča v vplivni razpravi Osnutek estetike nove glasbe, Hans Pfitzner, zastopnik retrospektivno uglašene estetike iztekajočega se 19. stoletja, pa je odgovoril z oglušujočim napadom v dveh spisih: Futuristična nevarnost iz leta 1917 in Nova estetika glasbene impotence, ki je nastal dve leti pozneje.


17.3.2024

Harfist Xavier de Maistre, Simfonični orkester Berlinskega Radia in dirigent Matthias Pintcher

Berlinska filharmonija je 25. februarja na koncertu gostila Simfonični orkester Berlinskega radia in solista, harfista Xavierja de Maistra. Koncert je vodil dirigent Matthias Pintscher, na sporedu pa so bili Siegfriedova Idila Richarda Wagnerja, Koncert za harfo Petra Eötvösa ter skladbi Clauda Debussyja: Preludij k favnovemu popoldnevu in suita Iberia iz Treh slik za orkester.


15.3.2024

Violistka Sindy Mohamed, oboist Juri Vallentin in pianist Aaron Pilsan

27. februarja so v studiu Bavarskega radia v Münchnu nastopili violistka Sindy Mohamed, oboist Juri Vallentin in pianist Aaron Pilsan. Mednarodna zasedba je izvedla pester program z glasbo Augusta Klughardta, Roberta Schumanna, Charlesa Martina Loefflerja in Roberta Kahna.


14.3.2024

Druga dunajska šola

Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern sestavljajo trojico skladateljev, ki jih povezujemo s pojmom Druga dunajska šola, njihov skladateljski prispevek pa je pomagal širiti atonalno glasbeno govorico. Izmed trojice je Berg ustvaril glasbeni jezik, ki je bil tesno povezan s Schönbergovo dvanajst-tonsko tehniko, vendar pa je vanjo vpletel odseve Mahlerjanskega romanticizma in nasploh omehčal strogo glasbeno misel ekspresionizma, kateri sta bila zavezana Schönberg in Webern.


13.3.2024

Glasbena dediščina Dunaja, 3. del

Hugo Wolf je bil mojster samospeva in krajših glasbenih oblik, obenem pa si je močno želel ustvariti operno delo. Opera Corregidor iz leta 1895 je temeljila na noveli Trirogeljnik španskega pisatelja Pedra Antonia de Alarcóna, libreto pa je prispevala avstrijska pisateljica in borka za pravice žensk Rosa Mayreder.


13.3.2024

Glasbena dediščina Dunaja, 2. del

Na Dunaju je med letoma 1876 in 1881 živel Viktor Parma. V tem času je študiral pravo in kompozicijo pri Antonu Brucknerju. Parma je zapustil opus petih oper, štirih operet in scenske glasbe za nekaj dramskih del. Bil je med najpopularnejšimi slovenskimi skladatelji svojega časa, slogovno pa se je zgledoval po Verdiju.


13.3.2024

Glasbena dediščina Dunaja, 1. del

Dunaj sta v drugi polovici devetnajstega stoletja zaznamovali dve struji, ki sta bili na nasprotnih si polih glede nekaterih najpomembnejših umetniških vprašanj. Tako imenovana vojna romantikov je bolj ali manj intenzivno potekala skozi vso drugo polovico devetnajstega stoletja, ob koncu devetnajstega stoletja pa sta dva skladatelja najbolj poosebljala ta razkorak. To sta bila Johannes Brahms in Anton Bruckner.


10.3.2024

Bavarski radijski simfonični orkester in pianist Mao Fujita

9. februarja sta v koncertni dvorani Isarphilharmonie v Münchnu nastopila Bavarski radijski simfonični orkester in pianist Mao Fujita. Koncert je vodil dirigent Semyon Bychkov, na sporedu pa sta bila Koncert za klavir in orkester št. 20 v d-molu, K 466 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 9 v C-duru, D 944 Franza Schuberta, imenovano tudi 'Velika' simfonija.


8.3.2024

Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.


7.3.2024

Igor Markevič

Igorja Markeviča so v obdobju največje slave v Parizu tridesetih let prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«, s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim. Njegov oče je bil pianist Boris Markevič, ki mu je na začetku tudi dajal glasbeno izobrazbo, po očetovi smrti leta 1923 pa je mladi Igor glasbeno šolanje nadaljeval pri pianistu Paulu Loyonnetu. V tem času je tudi začel komponirati in leta 1925 je Alfredu Cortotu, enemu najbolj znanih pianistov tistega časa, na klavir zaigral svojo prvo skladbo, in Cortot ga je takoj sprejel v svoj klavirski razred. Pozneje je osnove harmonije, kontrapunkta in kompozicije študiral pri Nadii Boulanger.


3.3.2024

BBC-jev škotski simfonični orkester in pianist Boris Giltburg

15. februarja sta v koncertni dvorani City Halls v Glasgowu na Škotskem nastopila BBC-jev škotski simfonični orkester in pianist Boris Giltburg. Koncert je vodil dirigent Ludovic Morlot, na sporedu koncerta pa so bili Simfonični preludij Giacoma Puccinija, simfonična pesnitev Francesca da Rimini, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova in skladba Roxanne Panufnik z naslovom Alma's Songs Without Words – Almine pesmi brez besed, v kateri je skladateljica orkestrirala tri samospeve Alme Mahler.


1.3.2024

Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.


29.2.2024

Arvo Pärt

Arvo Pärt, rojen leta 1935 v mestu Paide v Estoniji, je prehodil razgibano kompozicijsko pot. Njegova prva neoklasicistična dela kažejo vplive Šostakoviča, Prokofjeva in Bartoka, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postal znan predvsem po uporabi minimalističnih kompozicijskih postopkov, imenovanih tintinanbuli, in po močnih religioznih podtonih, ki jih je uporabljal zaradi odpora proti vsiljenemu ateizmu Sovjetske oblasti.


21.11.2022

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je tokrat v znamenju elektronske glasbe. Nastopata klarinetist Jože Kotar in violončelist Milan Hudnik, na sporedu pa je glasba slovenskih skladateljev. Program: Lojze LEBIČ: Atelje III za violončelo in elektroniko (zvočnike), Brina JEŽ BREZAVŠČEK: Dve pariški vokalni etudi za elektroniko, Urška POMPE: Saturniidae za klarinet solo*, Tilen LEBAR: Quarantine Diary No. 3-13 za elektroniko, Domen GNEZDA: Percepcija krivde za klarinet, violončelo in elektroniko *krstna izvedba


3.11.2022

Hans Werner Henze: Violinski koncert št. 2

Henze je leta 1971 ustvaril drugi violinski koncert. V prvem je raziskoval združitev neoklasicizma in prvih stikov z dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko, v drugem pa je segel veliko dlje pri ponovnem izpraševanju o zvrsti solističnega koncerta. Henze se je v tem koncertu odmaknil od modernistične rigoroznosti in v duhu postmodernizma postavljal staro ob novo, tako da v nekem trenutku zaslišimo tudi skladbo angleškega renesančnega lutnjista Johna Dowlanda z naslovom Flow my tears. Poleg solistične violine se v koncertu pojavlja tudi vokal, ki recitira pesem Hansa Magnusa Enzensbergerja Hommage à Gödel, orkester pa dopolnjujejo zvoki elektronike.


6.7.2022

20 let delovanja Ansambla MD7

Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt