Dobitnik Sovretove nagrade slavist Niko Jež je vodilni slovenski prevajalec sodobne poljske književnosti. Njegov esej o poljski pesnici, esejistki in literarni kritičarki, nobelovki Wistavi Szymborski je izšel v reviji Sodobnost leta 1996.
''Skrivnostni in neoprijemljivi čar pesmi Wislawe Szymborske je v tem, da nam iz novega in nekoliko nepričakovanega zornega kota razkrivajo znane stvari. Ali bolje – kot da bi se v njenih verzih razkrivale same. Zgled za to je že naslov njene zadnje pesniške zbirke, iz katere so izbrani tudi prevodi: Konec in začetek. Čeprav skušnja z neskončnostjo spada med najbolj prvinske sestavine naše življenjske volje, smo navajeni zvezo med koncem in začetkom postavljati v obrnjenem zaporedju. Med tema dvema točkama se dogaja njena pesniška skušnja sveta. Ob prehajanju vsakega konca v nov začetek, v novo življenje, ki bo verjetno nova trda preizkušnja, so nanizana temeljna doživetja in spoznanja, ki so prav tako večno nadaljevanje prejšnjega.''
Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Canzone – pesmi brez besed za klavir Ignaca Jana Paderewskega; igral je Karol Radziwonowicz. Tonski mojster eseja Robert Markoč, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.
Iskanje
