Iskanje
Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
29 min • 05. 02. 2026
Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.
29 min • 29. 01. 2026
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
28 min • 22. 01. 2026
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
29 min • 15. 01. 2026
Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
28 min • 08. 01. 2026
