Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 prispevkov
Pesnik, esejist, prevajalec, urednik in založnik Primož Čučnik je v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil novo pesniško zbirko z naslovom Niti v sanjah. Več o zbirki, njeni zasnovi, pa tudi o pesmi z ustreznim naslovom Tok pove v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Marko Jakše in Mitja Ficko sta brez najmanjšega dvoma samosvoja slikarja, ki ustvarjata še kako prepoznavne podobe in svetove. V minulih letih sta večkrat sodelovala. Razstavo njunih skupnih del z naslovom Z neba v nebo so v ljubljanski Mestni galeriji odprli 30. novembra lani. V Likovnih odmevih Mitja Ficko, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Mestni galeriji, predstavlja razstavo in njuno sodelovanje. Skupna razstava Marka Jakšeta in Mitje Ficka je v Mestni galeriji v Ljubljani na ogled do 12. februarja. Nikar je ne zamudite.
Gledališka režiserka Ivana Djilas je pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.
Ko je bil Vincenc Gotthardt leta 2021 s svojim romanom Na drugem koncu sveta nominiran za kresnika, je završalo (Kdo je Gotthardt?, Si bral?). Ko je pisatelj leta 2022 dobil lastovko, nagrado programa Ars za najboljšo kratko zgodbo za svojo zgodbo Pod barvami na sliki, je bilo presenečenje že manjše. Toda tudi z nagrajeno zgodbo je avtor dokazal, da nominacija ni bila naključje. To pa še ni vse: Vincenc Gotthardt, ki je po poklicu urednik pri tedniku Nedelja (izhaja v Celovcu), po duši pa umetnik, je tudi slikar. O tem svojem dvojnem iskanju pripoveduje v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom. Nikar ne zamudite.
Študija z naslovom Podobe nestrinjanja in s podnaslovom Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije ter s kopico fotografij grafitov in street arta ni prva monografija o sodobni urbani vizualni kulturi na Slovenskem, je pa zagotovo zelo temeljito in sistematično delo. Monografijo je napisal kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki ga (to pove v intervjuju z Markom Goljo) privlačijo robovi. Grafiti (in street art) zagotovo sodijo v takšno robno subkulturo. Mnogi grafiti nastanejo čez noč in hitro izginejo, mnogi mimoidoči jih niti ne opazijo, toda zagotovo so samosvoj medij, ki omogoča njihovim ustvarjalcem sugestivno in izzivalno izražanje političnih stališč. Več o monografiji (objavljeni pri Mladinski knjigi), njeni metodologiji in pomembnejših ugotovitvah, pove dr. Mitja Velikonja v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pesnik Aljaž Primožič je svojo pesniško prvenko Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je v svojem tretjem romanu Križci, krožci (objavljenem pri založbi Goga), ustvarila psihološko pretanjeno podobo ženske, ki se ji ob razpadanju zakona spodmikajo tla pod nogami. Toda ker gre za ločitev lezbičnega para, ki ima hčer, je psihološki roman tudi političen, oziroma kot poudari pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, ji je ugotovitev Osebno je politično zelo blizu. Spremembe, ki jih doživlja romaneskna junakinja Giga, je pisateljica sugestivno ubesedila ¬– tako kot se spreminja Gigino življenje, se spreminja tudi njena govorica. Predvsem pa se je pisateljica odločila za nelinearno pripoved, za vzvraten pogled. Njena Giga je tako na začetku romana v hudi krizi, nakar bralka in bralec spoznavata, kako je prišla vanjo, kako se je zgodba razvijala oziroma začela. To pa še ni vse: pisateljica tudi prebere odlomka iz romana in tako lepo ponazori svoje odgovore. Nikar ne zamudite.
David Zupančič je po poklicu zdravnik, po duši pa tudi pisatelj. Njegovo literarno prvenko Življenje v sivi coni (Mladinska knjiga) so obiskovalke in obiskovalci 38. Slovenskega knjižnega sejma v spletnem glasovanju izbrali za naj knjigo leta 2022. Nagrajena knjiga o življenju in napornem delu zdravnika v dneh in mesecih epidemije pritegne z osebno intonirano in razumljivo, tudi blagohumorno pripovedjo, za nameček pa je avtor nekoliko opisal tudi svojo očetovsko izkušnjo. To pa še ni vse: avtor argumentirano in slikovito pojasni, zakaj je počitek presneto pomemben. Več o knjigi in še čem pove David Zupančič v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je s svojo literarnovedno monografijo Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (Litera, 2022) napisala zelo dragoceno knjigo. Precej strani posveti branju, natančneje: literarnemu bralcu, pa literarni interpretaciji in čustvom, v drugem delu pa interpretira nekaj literarnih tekstov in na koncu odgovori na vprašanje, ali jo moti, da slovenske dijakinje in dijaki doslej še niso pisali maturitetnega eseja o literarnem delu, ki bi ga napisala slovenska avtorica v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.
Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in nekoliko tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.
Zbornik z naslovom Zapuščina miru in resnice ima zgovoren podnaslov Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija. Dvojezični zbornik (v njem sodelujejo tuji in domači avtorji) je izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, uredila ga je dr. Nina Petek. Ob razpravah je vanj uvrstila tudi odlomke iz Gandhijeve Avtobiografije in njegove fotografije. Več o zborniku, predvsem pa o Gandhiju in njegovi živeti resnici, pripovedujeta dva izmed avtorjev v zborniku objavljenih študij, dr. Nina Petek in dr. Andrej Ule, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.
Dijak poljanske gimnazije Juš Dovjak se v drugi epizodi pogovarja s pisateljico in prevajalko Veroniko Simoniti, avtorico vrste odličnih kratkih zgodb in s kresnikom nagrajenega romana Ivana pred morjem. Kot poznavalec in naklonjen bralec opusa Veronike Simoniti pa je Juš Dovjak za pogovor izbral pisateljičin prvi roman Kameno seme, pretanjen roman o usodnem dogodku, ki vpliva na vrsto ljudi. Oba, Juš Dovjak in Veronika Simoniti, sta odlična.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.
Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Antologija mladih pesnic in pesnikov z naslovom bog si ga drka na nas vsebuje poezijo najmlajše pesniške generacije. V njej se predstavljajo Lara Božak, Nejka Jevšek, Vid Karlovšek, Hannah Koselj Marušič, Urša Majcen, Hana Meško, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Lara Pustinek Miočić, Lenart Sušnik in Pavla Zabret. Prvotno naj bi antologija izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, nato pa je zaradi zadržkov do naslova izšla v zbirki Črna skrinjica urednika in založnika Dejana Kobana. Dogajanje ob nastajanju knjige v kratkih izjavah osvetlijo dr. Igor Divjak (urednik spletnega portala Vrabec Anarhist), Dušan Merc (predsednik DSP) in Dejan Koban, predvsem pa je v ospredju oddaje/podkasta poezija, o kateri razmišljajo pesnice Lara Božak, Hannah Koselj Marušič, Hana Meško, Nela Poberžnik in pesnika, tudi sourednika antologije, Lenart Sušnik in Vid Karlovšek, pesnice in pesnika pa seveda tudi berejo svojo poezijo.
Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke spod peresa njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa ponuja podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu pove prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.
