Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Marko Golja

622 prispevkov



21.6.2024

Ciril Bergles: Dihaš vame in me ljubiš in jaz rastem v večnost

Pesnik Ciril Bergles je vstopil v slovensko poezijo tiho, nevsiljivo in prepričljivo. Leta 1984 je v samozaložbi objavil pesniški zbirki na poti v tišino in vaje za svetlobo. Zbirki sta bili manj opaženi, toda vsebovali sta že vrsto prepoznavnih pesnikovih pesmi, skoraj programskih verzov, na primer Vsaka pesem je majhna molitev. V prvoomenjeni zbirki je kar nekaj pesmi, ki napovedujejo Berglesovo pesniško zbirko Ellis Island. Zbirka je izšla leta 1988 v zbirki Aleph in z njo se je pesnik predstavil širši javnosti. V naslednjih nekaj letih se je predstavil kot urednik antologije slovenskega zdomskega pesništva zadnjih štiridesetih let z naslovom To drevo na tujem raste in kot prevajalec, na primer z odmevno antologijo Sodobna španskoameriška poezija (Cankarjeva založba). Leta 1993 je v zbirki Lambda (ŠKUC) objavil pesniško zbirko Ifrikija in v njej poezijo z gejevsko tematiko. Pozneje je sledila še vrsta Berglesovih izvirnih in prevodnih knjig z gejevsko tematiko v sodelovanju z urednikom Branetom Mozetičem, hkrati pa je pisal tudi duhovno poezijo (leta 2006 je pri Družini objavil tudi pesniško zbirko Tvoja roka na mojem čelu). Toda naj je pesnik pisal o erotiki ali presežnem, je pisal s prepoznavno osebno pisavo, pogosto izpovedno, že kar neposredno, ki pa se lahko razmahne v uvid, refleksijo, ugotovitev, celo sentenco. Več o Cirilu Berglesu in njegovi poeziji ob 90. obletnici rojstva povejo literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič, pesnik in urednik Brane Mozetič ter pesnik in kritik Muanis Sinanović v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Festival Pranger/Igor Zaplatil


20.6.2024

Janja Rakuš: Tri barve za eno smrt

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


12.6.2024

Vlado Žabot: Gral

Vlado Žabot je brez najmanjšega dvoma obogatil in bogati slovensko kulturo. Med drugim je pobudnik nagrade kresnik za najboljši slovenski roman, predvsem pa je vrhunski pisatelj. V svojih pripovednih delih (in pesnitvi Sveta poroka) je ustvaril prepoznaven svet, ki se navezuje na mitološko tradicijo in jo hkrati ustvarjalno nadaljuje. Žabot je zelo verjetno edini slovenski pisatelj, ki si drzne v prolog romana postaviti Franca Jožefa, Jezusa Kristusa in samozavestnega pisatelja, nato pa napisati eksistencialno intenzivno in jezikovno neponovljivo zgodbo o ljudeh, ki morajo to šele postati v nekem odročnem svetu in v odmaknjeni preteklosti. Več o romanu Gral (objavljenem pri Beletrini) pove Vlado Žabot v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.


6.6.2024

Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah

Ekolog in pisatelj Boris Kolar piše odlične kratke zgodbe in romane. Njegovi romani se praviloma uvrstijo vsaj v širši izbor za kresnika, še pogosteje pa v ožjega. To mu je uspelo tudi z najnovejšim romanom O vinu, kozah in drugih prevarah. Roman, objavljen pri založbi Goga, se odlikuje s samosvojo pripovedjo. Videti je, da je prav pripoved glavna junakinja romana, saj pripovedovalec pripoveduje zgodbo s širokim epskim zamahom, bogatim jezikom, kot niz dogodkov v odmaknjenem času 13. stoletja (ter sodobnosti). Junakov je kar nekaj, zaplet pa je nekoliko čarovniški: na smrt obsojena domnevna čarovnica se sodniku, škofu maščuje tako, da s kletvijo spremeni njegovo oboževano vino v kozjo scalino. V literaturi je skoraj vse možno, to Kolar ve in to je v polni meri izkoristi. Več o romanu pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


28.5.2024

Slavko Alojz Kramar: Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.


22.5.2024

Nataša Golob: S črnilom in zlatom

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.


16.5.2024

Glas izgubljenega raja (Moderna palestinska poezija)

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.


9.5.2024

Dušan Šarotar: Nikomah poroča

Pesnik-pisatelj Dušan Šarotar je bralke in bralce sodobne slovenske književnosti ponovno lepo presenetil: njegova knjiga Nikomah poroča, objavljena pri založbi Goga, je hkrati izmuzljiva, poetična, osebna in občutena podoba sveta v njegovih premenah. Aristotelov Nikomah in pripovedovalec, umetnikov alter ego, potujeta po svetu in opazujeta ter diskretno izrekata svoja opažanja. Avtor, ki je v svojih literarnih delih že občuteno tematiziral holokavst, se temne strani iz zgodovine človeštva tudi tokrat dotakne. Knjigo zaokrožujejo avtorjeve poetične fotografije in kakovostna spremna beseda literarne kritičarke in prevajalke Diane Pungeršič. Več o knjigi Nikomah poroča Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, zanimivo pa odgovori tudi na vprašanji o umetni inteligenci in dogajanju v Gazi. Nikar ne zamudite.


6.5.2024

Kultura in evropske volitve

Dober mesec pred volitvami v evropski parlament lahko v pogovoru izveste, kako o kulturi razmišljajo parlamentarne stranke, natančneje njihove predstavnice Mija Aleš (vse življenje dejavna na področju kulture, Slovenska ljudska stranka), kustosinja Zdenka Badovinac (Levica), evropska poslanka Ljudmila Novak (Nova Slovenija) in predstavniki političnih strank bivši minister za okolje in prostor Jure Leben (Gibanje Svoboda), predsednik Sveta Socialnih demokratov za kulturo Dejan Prešiček ter evropski poslanec Milan Zver (Slovenska demokratska stranka). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


30.4.2024

Annie Ernaux: Dogodek in druga besedila

Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


24.4.2024

Tanja Božić: Vejo po vejo

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.


16.4.2024

Spreganje glagola prihajati

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.


10.4.2024

Jani Virk: Metulj v jantarju

Nekdanji vrhunski smučar in urednik kulture na časniku Slovenec, dolgoletni urednik na Televiziji Slovenija in – predvsem – književnik Jani Virk (1962) je pred kratkim zasluženo doživel eno najlepših priznanj, kar jih lahko doživi književnica ali književnik na Slovenskem. V zbirki Kondor so izšle njegove izbrane zgodbe z naslovom Metulj v jantarju in s podnaslovom Zgodbe z roba vesolja. Zgodbe je izbrala in uredila Julija Uršič, tudi avtorica zanimive spremne besede; knjigo je lično opremila Jasna Andrić z morda nekoliko presenetljivim detajlom iz risbe z ogljem Erika Mavriča na naslovnici. Virk je kratek čas pisal poezijo in eseje, objavil je vrsto romanov, toda uredničina odločitev, da v književnikovo izbrano delo uvrsti njegove kratke zgodbe, je bila pravilna. Pisatelj z izjemnim občutkom, erudicijo in ritmom v svojih razgibanih pripovedih pripoveduje o junakih, ki so v takih in drugačnih težavah, hkrati pa ne izbira bližnjic do preprostih in všečnih srečnih koncev. Več o knjigi in zgodbah pove Jani Virk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Pogled na Tycho Brahe. Nikar ne zamudite.


4.4.2024

Lenart Sušnik: Napalm

Pesnik Lenart Sušnik se je knjižno prvič predstavil predlani z generacijsko antologijo bog si ga drka na nas. Knjiga je izšla v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA, tako kot tudi Sušnikova pravkar objavljena prvenka Napalm. Že v antologiji sta bralec in bralka sodobne poezije lahko zaznala energijo predstavnic in predstavnikov mlade pesniške generacije, tudi jezo in kritičnost do družbe; to pa velja, morda še bolj, za poezijo v zbirki z zgovornim naslovom Napalm. Nekatere pesnikove pesmi so pesmi v prozi, druge so v prostem verzu, nekatere so bolj intenzivne, nekatere bolj umirjene. Pesnik je precej pesniške energije posvetil zvočnosti svojih pesmi, ki pride do polnega izraza ob glasnem branju. V pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je zato pesnik prebere pesem Manifest 1. Nikar ne zamudite.


28.3.2024

Alenka Koželj: Solznice

Pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Koželj je kot avtorica kratkih zgodb prepričala že leta 2019, ko je objavila pripovedno zbirko Lovilci sanj. Zbirka je bila nominirana za nekaj nagrad, v spominu pa je najverjetneje najbolj ostala zgodba o srečanju, soočenju žrtve z zločincem. Pisateljica je za zahtevno temo našla ustrezno obliko, to sposobnost pa je ponovno dokazala z zgodbami v svoji najnovejši zbirki Solznice. Izviren je že naslov, nato teme, ki jih ubeseduje in razvija pisateljica, pa tudi njena doslednost, da išče in najde izvirne pripovedne rešitve. Zbirka Solznice je izšla pri KUD Apokalipsa s tehtno spremno besedo Sama Krušiča, vsebuje pa osem zgodb. Njene antijunakinje in antijunaki se pogosto znajdejo v zagatni življenjski situaciji, v hudi stiski; pisateljica jih slika z občutkom, s posluhom in prepričljivo, skozi zgodbo ali iz nje pa ne ubira bližnjic. Tudi takrat ne, ko bralec in bralka upata na srečen konec ali vsaj na njegov približek. Več o zgodbah in zbirki Solznice pove pisateljica Alenka Koželj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Plameni, mojstrske pripovedi s sugestivnimi metaforami. Nikar ne zamudite.


20.3.2024

Hinko Smrekar: Poznal sem tokove sveta

Razstava likovnih del Hinka Smrekarja v Narodni galeriji v letih 2021-2022 je zagotovo poživila zanimanje za še kako samosvojega in še kako prepoznavnega umetnika in njegovo delo. K odmevnosti njegovega dela je (ob obsežnem katalogu, ki ga je izdala Narodna galerija) prispevala tudi monografija Hinko Smrekar : kratek oris življenja in dela ddr. Damirja Globočnika. Odličen poznavalec zgodovine satire, karikatur in kulturnih spomenikov je pred kratkim pripravil še eno monografijo, posvečeno izjemnemu umetniku z esejističnim naslovom Hinko Smrekar : Poznal sem tokove sveta in z zgovornim podnaslovom Zapisi Hinka Smrekarja. V monografiji, objavljeni pri založbi Buča, je zbral Smrekarjeve objavljene spise in tudi njegove pesmi ter zaokrožil izbrana besedila z vrsto tematsko sorodnih reprodukcij in dragocenih opomb. V knjigi tako lahko med drugim preberemo umetnikov avtobiografski spis, njegove polemike in pričevanja o Cankarju in še marsikaj. Več o monografiji pove ddr. Globočnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, ki se začne z rahlo zastranitvijo. Nikar ne zamudite.


13.3.2024

Nina Kremžar: Opazovalnica

Pesnica in pisateljica Nina Kremžar je pri Kulturno-umetniškem društvu Sodobnost International Ljubljana pred kratkim objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb Opazovalnica (natančneje: zbirko 23-ih kratkih in ene nekoliko daljše zgodbe, pripovedi z naslovom Nazaj). Zbirko je všečno oblikovala Petra Preželj; na zadnji platnici najdemo podatek, da je avtorica že leta 2017 dobila AirBeletrinino nagrado za eno izmed zgodb, objavljeno v zbirki, za presunljivo bravuro Jutranja kava. To pomeni, da je avtorica snovala zbirko približno sedem let. In to se pozna tako zbirki kot zgodbam. Zgodbe pripovedujejo o različnih medčloveških odnosih, skoraj praviloma nelahkih, predvsem pa se odlikujejo s pisateljičino voljo in zmožnostjo, da išče in najde različne pripovedne lege in rešitve za svoje mikrokozmose. Več o zbirki, najdaljši zgodbi Nazaj in še o čem pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


7.3.2024

Tadej Golob: Virus

Oddaja Izšlo je je po pravilu posneta oddaja; to pomeni, da se novinar in gost dogovorita za snemanje, nakar je na programu predvajan morda nekoliko okrajšan posnetek. Vsake toliko pa je včasih kaka oddaja v živo. To pomeni, da se gostitelj in gost dobita pred Radiem Slovenija dobrih deset minut pred začetkom oddaje, nato stopita v studio in se točno ob 17-ih, po kratkem avizu, začneta pogovarjati. Pogovor Marka Golje in Tadeja Goloba o njegovi kriminalki Virus naj bi sodil med tovrstne oddaje v živo, toda v četrtek, 25. marca 2021 ni šlo vse po načrtu, šlo pa je dobro. Od prvega predvajanja pogovora so se stvari glede podkastov že nekoliko zjasnile: Izšlo je tako lahko med drugim poslušate na spletnih straneh programa Ars in na platformi RTV 365, lahko pa se nanjo tudi naročite. Kot podkast vam bo tako vedno na voljo. Tako vam je na voljo tudi epizoda podkasta Jabolka, hruške in knjige https://365.rtvslo.si/arhiv/jabolka-hruske-in-knjige/175019163, v kateri se dijakinja Živa Anderluh pogovarja s Tadejem Golobom o njegovem najnovejšem romanu Oj, Triglav, moj dom.


2.3.2024

Ciril Horjak alias dr. Horowitz

Stripar, karikaturist in ilustrator akademski slikar Ciril Horjak alias dr. Horowitz je letos dobil nagrado Prešernovega sklada za stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja v prevodu Primoža Viteza (izšel je pri Slovenskem gledališkem inštitutu), in (seveda) za mojstrske karikature o sodobnem svetu in njegovih stranpoteh, objavljene v mariborskem Večeru. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki je bila predvajana 21. oktobra lani in je dostopna na spletu - https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174995369, je lepo predstavil svojo ustvarjalnost, v tokratni oddaji, ki je nekako komplementarna, pa spregovori o nekaterih življenjskih epizodah. Z njim se pogovarja Marko Golja.


28.2.2024

Tatjana Plevnik: Pišmeuk

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt