Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Marko Golja

602 prispevkov



21.2.2024

Lenart Zajc: Pošast

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.


14.2.2024

Igor Sapač: Grad Cmurek

Zagotovo ste opazili, da se je pred nekaj kratkimi leti spremenil format zbirke Umetnine v žepu. Tudi novo zasnovo zbirke je s posluhom pripravil oblikovalec Andrej Furlan. Unikatne trapezne rešitve prejšnje zasnove ni več, knjige so nekoliko večje, morda prevelike za žep, toda povečani obseg ponuja avtoricam in avtorjem več prostora za bolj temeljito predstavitev izbrane umetnine. To priložnost je v polni meri izkoristil dr. Igor Sapač: kot 27. knjigo v zbirki, ki izhaja pri Založbi ZRC SAZU, je objavil knjigo Grad Cmurek. Lepo je predstavil arhitekturne in likovne elemente, značilne za grad, nato pa je zaokrožil predstavitev gradu s kratko predstavitvijo okolice in likovnih upodobitev gradu, knjigo pa sklenejo tlorisi posameznih nadstropij, ki nazorno predstavijo zgodovinski razvoj gradu. Več o vsebini knjige in še čem dr. Igor Sapač pove v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu. Nikar ne zamudite.


5.2.2024

Lara Božak: Z luknjami v prepihu

Pesnica Lara Božak se je knjižno prvič predstavila leta 2022 v antologiji bog si ga drka na nas (https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/174905985), lani pa je izšla – pri istem založniku, pri Literarnem društvu IA v zbirki Črna skrinjica –, njena prva samostojna pesniška zbirka Z luknjami v prepihu s spremno besede pesnice in esejistke Barbare Korun. (Prva naklada 80 izvodov je že pošla, zbirka je v ponatisu.) Pesnica je pri opremi knjige tesno sodelovala z oblikovalko Jano Kumberger; tako je že tako prepoznavna in všečna oprema zbirke še avtorsko dopolnjena. Kako, lahko slišite v pogovoru Marka Golje z Laro Božak; slišite lahko tudi njeno interpretacijo kar treh pesmi iz zbirke ter tako bolje spoznate pesnico, predstavnico najmlajše pesniške generacije, ki zelo preudarno in občuteno razmišlja o svoji poeziji, ravnovesju in dinamiki med osebno izkušnjo, razmerji in družbenem, pri tem pa ohranja svojo pesniško avtonomijo in hkrati stavi na dejavno bralko in dejavnega bralca. Nikar ne zamudite.


31.1.2024

Tomaž Mastnak: Civilna družba

Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.


24.1.2024

Uroš Zupan: Strašen Kitajec

Uroš Zupan sodi med najbolj prepoznavne in cenjene sodobne slovenske pesnike in esejiste. Pred kratkim je pri založbi Litera (s spremno besedo Tine Kozin) objavil svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Strašen Kitajec, podnaslovljeno z oznakama črtice in kratke zgodbe. Oznako črtice je umetnik najverjetneje izbral kot poklon Ivanu Cankarju, sicer pa gre za precej humorna, tudi ludistična besedila; oznaka kratka zgodba pa je še kako na mestu, saj je novopečeni pisatelj v njej objavil kar nekaj antoloških zgodb: najverjetneje sta takšni Bela, nedotaknjena rit in Človek ptica (omenjeni zgodbi o strahu in rastoči grozi se odlikujeta z intenzivnim čustvenim dogajanjem in učinkovito členjeno pripovedjo). Več o pisanju in zgodbah in še o čem bo rojeni pripovedovalec povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


17.1.2024

Neža Lukančič - Lontovž

V bližini Plečnikovega NUK-a v Ljubljani ste zanesljivo opazili lontovž, nekdanjo palačo deželnih stanov in zadnja desetletja domicil Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o zgodovini imenitne zgradbe, njenih metamorfozah in pomenu bo v oddaji Izšlo je povedala magistrica Neža Lukančič, avtorica znanstvene monografije z naslovom Lontovž. Vabljeni k poslušanju verzije, ki je kar za nekaj vprašanj in odgovorov daljša kot verzija, ki bo (ozir. je bila) predvajana na programu.


11.1.2024

Miha Pintarič: Liber

Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


4.1.2024

Urška Perenič: Ivan Tavčar

Univerzitetna profesorica in literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v minulih treh letih objavila kar tri literarnozgodovinske monografije: leta 2021 o Josipu Jurčiču, leto pozneje o Luizi Pesjakovi in lani (pri Beletrini) o Ivanu Tavčarju. Pri snovanju Poljančeve biografije se je dialoško navezala na delo dr. Ivana Prijatelja, dr. Marje Borštnik in tudi Marjana Krambergerja ter tako ustvarila zgledno ravnovesje med biografijo in literarno interpretacijo. Oboje je smiselno povezala v celoto, v kateri marsikatera biografska podrobnost približa lik pisatelja in njegovo delo, ne zanemari pa niti znotrajliterarne interpretacije (na primer Visoške kronike). Več o Tavčarju in še čem pove dr. Urška Perenič v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


27.12.2023

Slovenski punk in fotografija

Ko so Pankrti konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja prepevali Lepi in prazni, verjetno ni nihče pomislil, da bodo leta 2023 dobili medaljo za zasluge, kaj šele, da bo v Cankarjevem domu na ogled razstava Slovenski punk in fotografija (producent razstave je ZRC SAZU v sodelovanju s Cankarjevim domom in pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Na razstavi se s svojimi fotografijami med drugim predstavljajo Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Bojan Radović, Tone Stojko, Jože Suhadolnik in Jane Štravs, vendar je razstava zasnovana širše. Njena kustosinja dr. Marina Gržinić namreč sugestivno kontekstualizira punk, v Likovnih odmevih, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim lepo oriše njegovo emancipacijsko energijo. Ne zamudite razstave (na ogled je do 11. februarja) in oddaje o zanimivi razstavi in še čem, tudi o Igorju Vidmarju.


27.12.2023

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.


20.12.2023

Laura Buzeti: Posuj se s pepelom vaših očetov

Pisateljica in študentka psihologije Laura Buzeti si je za svojo prvenko zadala težek in zahteven izziv: roman je stkala okoli konkretnega zgodovinskega dogodka: decembra 1970 je takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo: 7. decembra se je poklonil pred spomenikom vstajnikom v varšavskem getu: med dogodkom je povsem nenapovedano in mimo protokola pokleknil. Ta dogodek in Brandtov obisk spremljajo različni ljudje, Poljaki in Nemci; pisateljica tako ustvari širok razpon človeških usod in tako posredno piše tudi o spravi. Več pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


13.12.2023

Tone Škrjanec: Dihaj

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec je zelo samosvoj in še kako prepoznaven, dragocen glas v sodobni slovenski poeziji. V njegovi poeziji so višave in vsakdanji trenutki eno, eno so tudi meditativno doživljanje sveta in humorni utrinki. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je o njegovi pesniški antološki zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), nagrajeni z Jenkovo in Veronikino nagrado. Marko Golja pesnika najprej vpraša, ali raje bere svojo poezijo ali raje pripoveduje o njej. Odgovor vsaj slutite, tudi poznate. Foto: Igor Divjak


11.12.2023

Dr. Špelca Mežnar o človekovih pravicah

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta še varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


6.12.2023

Vinko Möderndorfer: Odštevanje

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.


25.11.2023

Filip Robar Dorin: "Dno je kot magnet, kjer hočeš preizkusiti in videti, kaj je v tebi."

Umrl je Filip Robar Dorin. Bil je vsestranski filmski ustvarjalec – režiser, scenarist, scenograf, kostumograf in montažer, bil je snemalec zvoka in direktor fotografije. Ustvaril je več kot 30 dokumentarnih in igranih filmov, več kot 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 2019 prejel Prešernovo nagrado, pred tem pa med drugim leta 2010 nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, leta 2018 pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Leta 2008 je Filipa Robarja Dorina pred mikrofon povabil Marko Golja. Foto: FSF


30.11.2023

Suzana Tratnik: Škarje

Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


15.11.2023

Andrej Blatnik: Knjige na poti

Andrej Blatnik je zelo vsestranski intelektualec: je pisec kratkih in kratkih kratkih zgodb, romanov, predavatelj na Filozofski fakulteti, sourednik zbirke Moderni klasiki in še česa, esejist, promotor književnosti, prevajalec in ne nazadnje redni avtor v zbirki Novi pristopi, ki jo pri LUD Literatura ureja Matevž Kos, z nagrado Nede Pagon nagrajeni urednik. Esejistična zbirka Knjige na poti je tako tretja Blatnikova knjiga v Novih pristopih v minuli šestletki, tretja, v kateri avtor premišljuje o položaju knjig in njegovih premenah v digitalni dobi, med drugim tudi lepo analizira pripovedništvo Evalda Flisarja. Morda najbolj opazna novost je, da avtor sicer ohranja visok argumentacijski nivo, hkrati pa večkrat v besedila vpiše svoje osebne izkušnje. Njegove vrstice o Radioteleviziji Slovenija in njenem pomenu pa so poklon in apologija par excellence največje kulturne institucije v državi. Z avtorjem se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.


9.11.2023

Janez Hočevar, dobitnik berta

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.


9.11.2023

Minezang

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izšla zelo lepa antologija nemške srednjeveške lirike z naslovom Minezang. Avtorica antologije in uvodne študije ter prevajalka iz srednje visoke nemščine je dr. Mateja Gaber. Kot gostja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavi antologijo, pa tudi njenega najpomembnejšega pesnika Waltherja von der Vogelweideja. Nikar ne zamudite oddaje, ki se začne in konča z odlomkoma iz še kako lepe pesmi Gorje, bom mogel spet uzreti jo … Pesem Heinricha von Morungena je poslovenila Mateja Gaber, uglasbil jo je Aldo Kumar, interpretirata jo Ema Krečič in Valentin Sojar, na lutnji ju spremlja Izidor Erazem Grafenauer. Oddajo je zvokovno oblikoval Robert Markoč.


2.11.2023

Eva Baltasar: Permafrost

Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt