Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti sploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe na splošno. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da določijo in vplivajo na vse segmente človeškega delovanja, tudi na glasbo.

Katarina Radaljac