Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušamo skladateljev cikel Vojakovi pripetljaji, Kvintet ter skladbo Lux aeterna za rog in klavir.
Poslušamo The Beatz« koncert za kitaro in godalni orkester Leona Firšta, skladbo Ob sotočju Klare Mlakar, Poem Mateja Kastelica, Misso de Angelis za mešani zbor in orgle Tineta Beca, Trobilni kvintet št. 1 Tilna Slakana, Sonato za klarinet in klavir v B-duru Franza Danzija in Suito za godalni orkester Leoša Janačka.
Piazzola je skladatelj, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem zaradi svojega kontroverznega načina skladanja tanga. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revolucioniral tradicionalni argentinski tango in mu dodal nove harmonske in melodične strukture. V klasični sestav ansambla je vključil električno kitaro in saksofon. Ustvaril je nov slog, v katerem prepleta s tangom prvine džeza in klasične glasbe, in ga imenoval tango nuevo. Slišali bomo dve zgodnejši deli iz tega slogovnega obdobja.
Bennett je bil Mendelssohnov dober prijatelj, spoznala sta se v Londonu, pozneje pa sta se družila tudi v Nemčiji, med Bennettovimi dolgimi koncertnimi turnejami, ki so pripomogle k temu, da si je pridobil sloves enega najboljših pianistov v Evropi. Skladatelj je svoj Sekstet v fis-molu dokončal leta 1838, po enem izmed dolgih obiskov Nemčije. Tam je večino časa preživel z Mendelssohnom, zato je v Sekstetu težko preslišati njegov vpliv. Zlasti Finale ima izrazito »Mendelssohnovo temo«. A kljub temu je Bennettova glasbena struktura, predvsem pa zamisel za samo delo, izvirna in sveža. Poslušali bomo občuteno interpretacijo Seksteta v izvedbi članov kvarteta Villiers, pianista Jeremyja Younga in kontrabasista Leona Boscha.
Poslušamo cikel Muzikalni listi Benjamina Ipavca, skladbo Mladi koncertant II za violino in klavir Matije Bravničarja, Koroško suito Emila Adamiča, Spominčice Josipine Turnograjske, Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta, Impromtuje Frédérica Chopina in skladbo Razmišljanje za violončelo in klavir Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo skladateljev Koncert za violo in orkester v F-duru. Izvedla ga bosta Lubomir Maly in Komorni orkester Dvořák pod vodstvom dirigenta Františka Vajnarja.
Poslušamo Koncert za harfo in orkester v B-duru, op. 4 št. 6 in Chaconno za solo harfo Georga Friedricha Händla, tretji stavek Tria za harfo, violino in violončelo Luisa Spohra, Veliki duo britanskega harfista in skladatelja Johna Thomasa in Koncert za harfo in orkester Lucijana Marije Škerjanca.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo
Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
Vsebine Programa Ars
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo katedro za komorno glasbo. Na Vegovi ulici, kjer poteka del predavanj, smo obiskali predstojnika katedre Boruta Zagoranskega ter spoznali klavirski trio Aurum. Po njihovi vaji smo govorili še s profesorjem Miho Haasom. V oddaji se bo predstavilo tudi več komornih zasedb, ki so nastopile v okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Ljubljani.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo oddelek za godala in druge instrumente s strunami. V studiu smo gostili predstojnika oddelka, profesorja Tomaža Rajteriča in nekdanjega predstojnika, profesorja Vasilija Meljnikova. Z njima smo govorili o zgodovini poučevanja strunskih glasbil pri nas, našteli nekdanje profesorje, ki so veliko doprinesli k razvoju teh smeri, predstavili različne projekte oddelka in poudarili pomembnost raznovrstnih sodelovanj, ki prinesejo tudi več možnosti za koncertiranje, predvsem zunaj okvirov internih nastopov. K sodelovanju v oddaji smo povabili še štiri študentke in študente, ki bodo predstavili svoj pogled na študij pod pokroviteljstvom oddelka za godala in druge instrumente s strunami.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, tokrat predstavljamo oddelek za staro glasbo. V studiu smo gostili predstojnika oddelka, prof. Egona Mihajlovića in študentko kljunaste flavte, Marjano Jocif, ki je na zadnjih dveh tekmovanjih TEMSIG prejela prvo nagrado ter vseh 100 točk. Je predana komorna glasbenica, željna novih znanj. Trenutno se pripravlja na študentsko izmenjavo na Dunaju ter aktivno vadi z ansamblom kljunastih flavt, ki se bo v torek, 17. decembra, predstavil na božičnem koncertu. Profesorica Mateja Bajt je zaslužna za razvoj poučevanja kljunaste flavte kot solističnega inštrumenta pri nas. Z njo smo se pogovarjali na akademiji za glasbo, pred vajo ansambla kljunastih flavt. Delček vaje smo posneli tudi za pokušino pred torkovim koncertom.