Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušamo dela skladateljic, ki so ustvarjale v senci svojih stanovskih kolegov. Dela skladateljic za katere je veljajo, da se z glasbo ukvarjajo ljubiteljsko, priložnostno, za lastno zabavo, ne pa za voljo potrebe po umetniškem izražanju, potrebe po soustvarjanju glasbene obrti in nenazadnje potrebe po znanju.
Poslušamo Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 Josepha Haydna, sklepni stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 14 v c-molu, op. 131 ter Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela.
25. novembra leta 1955 je Bostonski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Charlesa Muncha premierno izvedel Šesto simfonijo ameriškega skladatelja in profesorja Walterja Pistona. Piston je bil pomemben nosilec ameriške simfonične tradicije 20. stoletja. Ustvarjal je v neoklasicističnem in poznoromantičnem slogu, prežetem z iznajdljivimi kompozicijskimi domislicami, ki so presegale okvire tradicionalne harmonije. Pri tem ni zanemarljivo, da je sam napisal več temeljnih del o glasbenem nauku in bil priznan pedagog. Walter Piston je svojo Šesto simfonijo napisal za 75-letnico Bostonskega simfoničnega orkestra, posvetil pa jo je njegovemu dolgoletnemu dirigentu Sergeju Kusevickemu in njegovi ženi.
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet jazzovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj - duša Indijanca in Druga priložnost.
Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu ob ženi in prijateljih.
Ko je Mussolini leta 1922 prišel na oblast, je Respighi izbral nevtralno stališče do fašistične vlade. Njegova naraščajoča mednarodna slava mu je dopuščala nekaj svobode, a hkrati je bil zaradi nje prisiljen pustiti režimu, da njegovo glasbo izkorišča v politične namene. Respighi je v teh letih postajal vse bolj spoštovan umetnik in intelektualec z mednarodnim ugledom, ki se je zavzemal za umetnike, tudi ostrejše nasprotnike fašističnega režima, zlasti za Artura Toscaninija, da je lahko pred odhodom v Ameriko dirigiral doma. Prav Toscaninijeva izvedba simfonične pesnitve Rimski vodnjaki leta 1918 v Milanu je Respighija zavihtela med najpomembnejše italijanske skladatelje zgodnjega 20. stoletja. Leta 1923 je Respighi postal direktor Konservatorija svete Cecilije v Rimu. Skladatelj nikakor ni maral dolgotrajnih administrativnih nalog, ki jih je od njega zahteval ta položaj, zato je tri leta pozneje odstopil, da bi lahko več časa posvetil skladanju. Vse do leta 1935 pa je na konservatoriju poučeval predmet napredne kompozicije.
Pripoved o življenju in delu Ottorina Respighija smo včeraj končali v Rimu leta 1913. Tja se je skladatelj preselil zaradi ponujenega profesorskega mesta na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia. Italijanska prestolnica ga je v hipu prevzela. V glasbo je začel prevajati močna vizualna doživetja in občutke globoke navezanosti na posamezne dele mesta. Tako je nastala njegova Rimska triologija, v kateri so združene simfonične pesnitve: Rimski vodnjaki, Rimske pinje in Rimski prazniki. Nastajale so v letih od 1917 do 1928. Respighijev razvoj progamskega v glasbi je tako dobil nove razsežnosti. Njegova orkestralna barvitost je vedno bolj spominjala na impresionizem Debussyja in Ravela ter ga celo presegla.
Po vrnitvi v Bologno in dokončanem študiju kompozicije se je Respighi za nekaj let posvetil igranju v godalnem kvartetu Mugellini. Po krajšem bivanju v Nemčiji med letoma 1906 in 1908 se je dokončno vrnil v domovino in se posvetil izključno komponiranju. Prav med prvim obiskom v Berlinu pa sta se zgodili dve pomembni stvari. Prvič se je s svojim delom predstavil mednarodnemu občinstvu ter doživel lep uspeh. Skladba, s katero se je predstavil, pa je bila prva v nizu njegovih številnih poznejših transkripcij del skladateljev 17. in 18. stoletja. Šlo je za Respighijevo različico opere Lamento d'Arianna Claudia Monteverdija. Med letoma 1906 in 1908 sta nastala tudi cikel Petih pesmi na staromoden način (Cinque canti all'antica) in Koncert v starem slogu (Concerto in stile antico) za violino in orkester. Ottorino Respighi si je v svoji glasbi prizadeval za obnovitev italijanske glasbene kulture ter se navduševal nad prikritim spajanjem tradicionalnih in novih izraznih sredstev.
Poslušamo Salint za klarinet in klavir, Hic et nunc za fagot in klavir, Pisces za evfonij in klavir, Banzai! za pihalni kvartet ter Four season(ing)s za sekstet klarinetov. Skladbe so nastale v letih od 2016 do 2023.
Poslušamo Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka, Koncert za mandolino in orkester Dietricha Erdmanna, Koncert za tubo in orkester v f-molu Ralpha Vaughana Williamsa, Koncert za kontrabas in orkester št. 1 v Es-duru Augusta Carla Ditters von Dittersdorfa, Koncert za marimbo in orkester Iva Petrića ter Koncert za saksofon Erlanda von Kocha.
Poslušamo Serenado za godala Tilna Slakana, »The beatz« koncert za kitaro in godalni orkester Leona Firšta, Bogoroditse djevo in Igraj kolo Klare Mlakar ter Misso pro juventute Tineta Beca.
V interpretaciji glasbenih mojstrov, violinista Isaaca Sterna in pianista Daniela Barenboima, poslušamo Schubertovo Sonatino za violino in klavir v g-molu. Priljubljena skladba Kol Nidrei za violončelo in klavir Maxa Brucha pa bo tokrat zazvenela v priredbi za violo in klavir.
Poslušamo Reminiscence za violino solo, Lei ob harfi ribnika, Elegijo in scherzo, Pastoralne skice za harfo solo in Romanco za citre solo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo
Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
