Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil, da se vrne v Evropo.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel s komponiranjem filmske glasbe za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Našo pripoved o življenju in delu Ericha Wolfganga Korngolda smo v včerajšnji oddaji končali v Münchnu leta 1916, ko sta bili v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni skladateljevi prvi operi Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljiv talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. Med letoma 1917 in 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearovo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo Avstro-Ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katerokoli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Tokratni cikel posvečamo skladatelju klasične in filmske glasbe, ki je mladost preživel na Dunaju ter s svojo glasbeno nadarjenostjo osupnil vso Evropo, pri sedemintridesetih pa je odpotoval v Hollywood in postal eden najbolj pomembnih skladateljev v zgodovini filmske glasbe. Na današnji dan praznujemo 126. obletnico Korngoldovega rojstva.
Spomnili se bomo dveh izmed najpomembnejših italijanskih skladateljev, ki sta umrla na današnji dan. Violinski virtuoz Niccolò Paganini leta 1840 v Nici, Luciano Berio pa leta 2003 v Rimu. Poslušali bomo Paganinijev Koncert za violino in orkester št. 1, op. 6 ter cikel Ljudske pesmi Luciana Beria iz leta 1964.
Poslušamo: Pet bagatel, op. 23 Geralda Finzija v priredbi Lawrenca Ashmora, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Bojana Adamiča, Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru Antonina Reiche ter drugi stavek Sonatine za klarinet in klavir op. 29 sira Malcoma Henryja Arnolda.
Zazveneli bosta kompoziciji skladatelja, ki je v esenco svojih del zapisoval marsikatera vprašanja in pomisleke o odnosu življenja in smrti, ter ponujal boleče, transcendentalne, predvsem pa prvoosebne in čustveno nabite glasbene odgovore nanje. Opus Zvonimirja Cigliča sestavljajo simfonična, koncertna, vokalno-instrumentalna, zborovska in klavirska dela, ki odsevajo barvite in raznolike kompozicijske prijeme iz prve polovice 20. stoletja, dostikrat še precej prežete s poznoromantičnim patosom. Raziskovanje Cigličevega orkestralnega opusa se začenja leta 1948, ko je nastalo njegovo delo Sinfonia appassionata za veliki orkester. Poslušamo: tretji stavek Sinfonie appassionata ter Concertino za harfo in godala.
Španski umetnik se je občinstvu predstavil s programom, ki ga je naslovil: V Bachov razmislek: Goldbergove variacije v violinski preobleki. Prav zares si je Jiménez pred leti zadal, da bo to izjemno Bachovo delo – eno od najbolj zapletenih skladb za čembalo iz 18. stoletja - prepisal v skladbo za solo violino. O svojem podvigu je povedal: "Predstavljajte si, da poskušate vse pohištvo iz dvorca Versailles namestiti v čudovito, majhno podstrešno garsonjero nekje na podeželju. Kaj bi vzeli s seboj? Tiste stvari, ki so najbolj pomembne za vas. Ne za nekoga drugega. Za vas. To sem naredil z Bachovimi variacijami. Končni rezultat je zelo subjektiven. Če bo kdo imel občutek, da nisem izbral ali vključil pravih tem, se mu lahko le opravičim. Priredba ponuja tisto, kar jaz slišim v Bachovem delu."
Decembra 2022 je izšla zgoščenka sakralne glasbe z naslovom Ubi caritas et amor. Na njej so zbrani posnetki, ki so nastali v živo, med koncerti Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija ter Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, prav tako pod vodstvom Ambroža Čopija. Pri zadnji skladbi na zgoščenki slišimo tudi orkester Camerata academica Koper pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovića. V poslušanje del iz zgoščenke nas bodo popeljali komentarji skladatelja Tineta Beca.
Posvetili se bomo Svetovnemu dnevu ptic selivk, ki ga letos obeležujemo prav 13. maja. Gre za letno kampanjo, ki poudarja potrebo po ohranjanju ptic selivk in njihovih habitatov. Dan je namenjen tudi ozaveščanju o potrebi po mednarodnem sodelovanju, saj so ptice naša skupna naravna dediščina. Letošnji Svetovni dan ptic selivk želi poudariti pomen vode za ptice selivke. Na uradni spletni strani kampanje so o letošnji temi zapisali: »Voda je bistvena za življenje na našem planetu. Velika večina ptic selivk se v svojem življenjskem ciklu zanaša na vodne ekosisteme. Kopenska in obalna mokrišča, reke, jezera, potoki, močvirja in ribniki so ključnega pomena za hranjenje, pitje ali gnezdenje, pa tudi kot kraj za počitek in oskrbo ptic med njihovimi dolgimi potovanji. Na žalost so vodni ekosistemi po vsem svetu vse bolj ogroženi, prav tako ptice selivke, ki so odvisne od njih. Vse večje človeško povpraševanje po vodi ter onesnaženje in podnebne spremembe, neposredno vplivajo na razpoložljivost čiste vode in stanje ohranjenosti številnih ptic selivk. Letošnja kampanja bo izpostavila pomen vode za ptice selivke ter opredelila ključne ukrepe za zaščito vodnih virov in vodnih ekosistemov.« S kompozicijami, v katere so skladatelji na takšen ali drugačen način vključili ptice, bomo ta pomemben dan obeležili tudi preko poslušanja glasbe.
Prepustili se bomo glasbi angleškega skladatelja, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja ter je najbolj znan po svojih opernih delih. Danes bomo počastili 181. obletnico njegovega rojstva. Opus Arthurja Sullivana zajema kar 24 opernih del. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je napisal večino svojih orkestralnih del, prav tako so v istem času nastajali njegova komorna dela ter skladbe za klavir, v katerih lahko prepoznamo močan vpliv Mendelssohna.
Poslušali bomo zvoke violine in viole ob spremljavi klavirja. Zazveneli bosta Schubertova Sonatina za violino in klavir v g-molu v izvedbi Isaaca Sterna in Daniela Barenboima ter skladba Kol Nidrei Maxa Brucha v priredbi za violo in klavir. Igrala bosta violist Jurij Bašmet in pianist Mihail Muntian.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo
Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
