Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za resno glasbo

Katarina Radaljac

84 prispevkov



14.6.2024

Ambrož Čopi, prejemnik 31. Kozinove nagrade

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.


8.6.2024

Meni se zdi, da prihaja pomlad

Zazvenelo bo obsežno delo skladateljice Katarine Pustinek Rakar, prežeto s slovensko ljudsko pesmijo, z naslovom Meni se zdi, da prihaja pomlad, ki je nastalo v spomin na taboriščnice iz Ravensbrücka. Sledil bo prvi stavek Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10, nato pa prvi stavek Brahmsovega Godalnega kvarteta št. 2 v G-duru, op. 111, Sonata za klavir št. 3 v fis-molu, op. 23 Aleksandra Skrjabina, Stabat mater Ambroža Čopija, letošnjega Kozinovega nagrajenca, ter Poloneza za violončelo in klavir Antonína Dvořáka.


8.6.2024

Šest pesmi iz Trubarjevega katekizma 1550

Na Dan Primoža Trubarja poslušamo šest pesmi iz katekizma v priredbi Ivana Florjanca. Sledila bo Miserere mei deus Janeza Krstnika Dolarja.


8.6.2024

Šest pesmi iz Trubarjevega katekizma 1550

Na Dan Primoža Trubarja poslušamo šest pesmi iz katekizma v priredbi Ivana Florjanca. Sledila bo Miserere mei deus Janeza Krstnika Dolarja.


7.6.2024

Žiga Stanič, predstavitev nove zgoščenke, 2. del

Poslušamo zadnjih pet skladb z Albuma 2019−2023 z naslovi: Robot, Secans, ShutUp (Utihni), Sonnet 1 in Sub.


31.5.2024

Žiga Stanič, predstavitev nove zgoščenke, 1. del

Poslušamo prvih pet skladb z Albuma 2019−2023 z naslovi: Anti, Enigma, Origami, Pi ter Pripravljeni, pozor, zdaj!


25.5.2024

Od sonate do simfonije

Poslušamo Sonato za klavir št. 7 v D-duru Ludwiga van Beethovna, Sonato za violončelo in klavir v F-duru, op. 99 Johannesa Brahmsa, Pihalni kvintet v F-duru Franza Danzija, Godalni oktet v C-duru Josefa Joachima Raffa in drugi stavek Lisztove Simfonije Dante.


25.5.2024

Od sonate do simfonije

Poslušamo Sonato za klavir št. 7 v D-duru Ludwiga van Beethovna, Sonato za violončelo in klavir v F-duru, op. 99 Johannesa Brahmsa, Pihalni kvintet v F-duru Franza Danzija, Godalni oktet v C-duru Josefa Joachima Raffa in drugi stavek Lisztove Simfonije Dante.


25.5.2024

Ferruccio Busoni

Poslušamo Malo suito za violončelo in klavir op. 23 ter Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48.


25.5.2024

Carl Maria von Weber in Franz Schubert

Poslušamo Trio, op. 63 Carla Marie von Webra ter Allegro ma non troppo in Allegretto iz Schubertovega Godalnega kvarteta v C-duru.


24.5.2024

Brina Jež Brezavšček

Poslušamo skladbe Smeh, nasmeh ali zgodba o treh smejočih se menihih, Vrtiljak glasbil, Hridaya in Vojne skice. Tu in tam.


24.5.2024

Kaija Saariaho, 5. del

Čeprav je od zgodnjega otroštva razvijala svojo senzibilnost za zaznavanje najrazličnejših zvočnosti ter se v mislih poigravala z urejanjem bogatih glasbenih idej, ki so jo od nekdaj spremljale, se je Saariaho šele pri 24-ih letih uprla svojemu prepričanju o tem, da ne zmore biti skladateljica. Na Finskem v tistem času ni bilo ženske predstavnice, ki bi si jo lahko mladi kreativni um vzel za zgled. Po poglobljenem študiju kompozicije pri Paavi Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih ter Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju v Freiburgu je Saariaho našla svoj dom v Parizu, na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM pa prostor za svobodno razvijanje svojega odprtega, večplastnega in poglobljenega dojemanja zvočnosti. Zakonitosti postserialne glasbe, ki so jih zagovarjali njeni profesorji in ki so temeljile predvsem na intelektualnih vidikih glasbe, spregledale pa izraznost in drugačne načine izkustva zvoka, so jo do takrat precej omejevale.


23.5.2024

Kaija Saariaho, 4. del

Že pred prihodom na IRCAM, leta 1982, se je skladateljica seznanila z delom francoskih spektralistov, Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, katerih kompozicijske tehnike so temeljile na računalniški analizi zvočnega spektra. Ta analitični pristop je Saariaho navdihnil, da je razvila svojo lastno metodo za ustvarjanje harmonskih struktur, pa tudi natančne zapise za uporabo flažoletov, mikrotonalnosti in podrobnega kontinuuma zvoka, ki se razširja od čistega tona do neuglašenega hrupa. Na IRCAMU-u se je tako naučila programiranja, razvila je več računalniško podprtih tehnik komponiranja, izpopolnila pa je tudi svoje znanje v delu z magnetofonskim trakom in elektroniko v živo. Zlasti od devetdesetih let naprej se elektronika v delih Kaije Saariaho pojavlja kot pomembna nadgradnja orkestracije – kot dodatna zvočna plast, tesno prepletena z akustično naravo instrumentov. Tak način obravnave zvoka je v njena dela vnesel veliko organskosti in prožnosti. Zlasti skladbe, v katerih je ob pomoči elektronike poudarjala tudi prostorskost zvoka, zvenijo kot bogate, večplastne zvočne krajine. Tako je na primer njeno delo Lonh za sopran in elektroniko iz leta 1996.


22.5.2024

Kaija Saariaho, 3. del

2. junija bo minilo eno leto od skladateljičine smrti, v 70. letu starosti je izgubila boj z multiformnim glioblastomom – eno najbolj invazivnih oblik možganskega tumorja. V svoji 46-letni skladateljski karieri je ustvarila operna, simfonična, komorna in vokalno-instrumentalna dela, ki se bodo brez dvoma zapisala v glasbeno zgodovino, že za njenega življenja pa jih je svetovna javnost prepoznala in visoko cenila. Poleg vrste prestižnih nagrad je prejela tudi več pomembnih nazivov. Raziskava Glasbene revije BBC iz leta 2019 je Kaijo Saariaho razglasila za "največjo živečo skladateljico", The New York Times pa ji je leta 2021 podelil naziv "skladateljica leta". Njene skladbe so naročale uveljavljene zasedbe in glasbene ustanove, kot so kvartet Kronos, Ensemble Intercontemporain, Newyorška filharmonija, Théâtre du Châtelet, Salzburški glasbeni festival in drugi.


6.1.2023

Nov cikel nedeljskih matinej RTV Slovenija – Mozartine 2023

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo


14.11.2022

Selitev Akademije za glasbo v Palačo Kazina in nova koncertna sezona

Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.


9.9.2021

Odmor za prenos koncerta - Matej Šarc

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


9.9.2021

Odmor za prenos koncerta - 9.9.2021

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


2.6.2021

.abeceda [ansambel za novo glasbo] v Klubu CD

.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt