Van Goghovo usodo je Ivan Mrak uporabil za izpoved svojega pogleda na življenje kot izraz usodnosti, umerjane po višjem etičnem principu. Zato je Van Gogh v Mrakovi tragediji predvsem metafora za človeka, ki se v svojem življenju odloči za brezpogojno dejanje: za zavezanost umetnosti, saj naj bi kot edini medij odkrivala resnico sveta.
Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Van Gogh - Radko Polič
Paul Gaugin - Boris Kralj
Theo van Gogh - Karel Brišnik
Doktor Gachet - Janez Albreht
Rachel - Maja Sever
Madame - Ivanka Mežan
Glasovi množice - Vesna Penarčič, Irena Duša, Ana Duša, David Kladnik, Janko Rudolf, Sonja Pavčič, Milena Sovdat, Katarina Djuršić, Anica Šinkovec, Danijel Šmon, Miha Kavčič
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1987
Iskanje
