Ars aktualno Metropolitansko življenje v objektivu – fotografska razstava Mance Juvan

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.

Ars aktualno Nika Jurman je za film Borbike prejela glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma

Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.

Ars aktualno Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

Ars aktualno Flamski pisatelj Jeroen Olyslaegers, avtor knjižne predloge za film Wil, je obiskal Ljubljano

Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.

Ars aktualno 23. izdaja Festivala neodvisnega filma

Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno Festival dokumentarnega filma Visions du Reel (Vizije resničnosti) v Nyonu

Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.

Ars aktualno Prvi vtisi po odprtju slovenskega paviljona v Benetkah

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

Ars aktualno Blejsko srečanje PEN o Gazi in Ukrajini

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.

Ars aktualno Odprtje slovenskega paviljona Skrivnost vrta zate

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.

Ars aktualno Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist

V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.

Ars aktualno Umrl je Gustav Gnamuš, občutljivi kolorist

V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.

Esej na radiu Iztok Ilc: Ogljičnost črke

Prevajalec Iztok Ilc je podpredsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz japonskega in francoskega jezika. Njegov esej Ogljičnost črke je izšel v letošnji februarski spletni objavi LUD Literature. ''Umetna inteligenca se uči iz orjaških količin podatkov (prosim, ne zamerite mi, če bom s kakšnim napačnim terminom brcnil mimo, srž tega zapisa je drugje), ki so shranjeni v podatkovnih centrih. Digitalni prehod, ki v mnogočem sloni na zmogljivosti umetne inteligence, se pogosto enači z zelenim prehodom, vendar se vse bolj kaže, da digitalno ni nič bolj čisto od analognega, samo da onesnažuje na manj očiten način, proizvedene smeti pa se nalagajo daleč od naših oči.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za 18 glasbenikov Steva Reicha v izvedbi različnih izvajalcev, zbranih v priložnostnem ansamblu. Esej je zvočno oblikoval Franci Moder, bralca sta Lidija Hartman in Igor Velše.

S knjižnega trga Makarovič, Boh Voštic, Prežih

Svetlana Makarovič: Ognji in sence, Anže Voh Boštic: Vse ali nič, Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja Recenzije so napisali Miša Gams, Tonja Jelen in Milan Vogel.

Svet kulture Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija − od pridne učenke do konstruktivne članice EU

Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ars humana Argument vizualnega

Knjige se umikajo s polic, vedno bolj nas obkrožajo vizualne podobe. Ne le v prostočasnih dejavnostih, ampak tudi po šolah in univerzah. V ospredje stopajo vizualne ponazoritve, tako v pedagoških procesih kot v znanstvenih publikacijah. Ker moč besede peša, tudi nekateri znanstveniki in pedagogi zagovarjajo vizualno moč argumenta. Kakšno argumentacijsko moč pa ima vizualno? Kaj je sploh mogoče sporočiti z vizualnim? Gostje so: redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar, redni profesor za estetiko dr. Lev Kreft in vizualni umetnik, strokovnjak za komuniciranje Vuk Ćosić. Foto: Pixabay

Pogled v znanost Visokozmogljiva tehnologija sekvenciranja rastlinskih genov omogoča boljšo diagnostiko

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t.im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo lahko pri analizi vzorca odkrijejo tudi doslej še neznane viruse. Seveda predvsem škodljive rastlinske saj jih na NIB že desetletja dejavno preiskujejo s t.im. tarčnimi metodami sekvenciranja genomov. Nova diagnostika je predvsem omogočila odkrivanje doslej še nepoznanih škodljivih rastlinskih virusov, ki jih tarčni pristop zaradi logičnih omejitev metode ni mogel. Razvoj novejših diagnostičnih metod predstavlja vodja Enote Mikrobiologija na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo doc.dr. Denis Kutnjak. FOTO: Primer paradižnika z bolezenskimi znaki virusne okužbe VIR: Mark Paul Selda Rivarez, Nacionalni inštitut za biologijo

Kulturna panorama Manca Juvan v Ljubljani, v Zagrebu Tomislav Gotovac

Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.

Naši umetniki pred mikrofonom Ivan Minatti: Bila je vojna, naš jezik in literatura pa potrditev naše narodne avtentičnosti

Marca je minilo sto let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja Ivana Minattija. Rodil se je v Slovenskih Konjicah. V Ljubljani je začel študirati, takrat pa se je začela vojna in Minatti je odšel v partizane, kar je bila globoka izkušnja zanj. Po vojni je diplomiral na slavistiki, bil je urednik pri Mladinski knjigi in član SAZU. O začetkih svojega pesnjenja je med drugim zapisal: "Partizanska pesem, ki me je obdajala, je bila drugačna od moje: bila je mobilizacijska, udarna, hrupna, prava pesem za tisti čas in takratno rabo. Moja je bila njeno nasprotje, tiha, zaprta se je še bolj zapirala sama vase in se oprijemala svojih korenin v tesnem sozvočju s pokrajino." Bil je izrazit predstavnik intimizma. Oblikovno je prehajal od sklenjenih oblik k svobodnemu verzu. Za njegovo poezijo nasploh pa je značilno globoko in melanholično doživljanje. Leta 1985 je Ivan Minatti za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.

Likovni odmevi O 60. umetnostnem bienalu z Markom Jenkom

Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht

Svet kulture Istanbul – obrazi svobode in 4. koncert cikla VIP

Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.

Gremo v kino Nikolaj Arcel se desetletje po Kraljevski aferi vrača z velikopoteznim zgodovinskim epom Pankrt

Tokrat se poglabljamo v novi film danskega režiserja Nikolaja Arcela, ki se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v Pankrtu igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Pod drobnogled smo vzeli animirani film Španca Pabla Bergerja Robotove sanje, ki je prejel evropsko nagrado za najboljši celovečerni animirani film, nominiran pa je bil tudi za oskarja, pa distopični film Državljanska vojna Alexa Garlanda. Poleg tega se pogovarjamo z Niko Jurman, avtorico kratkega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Simfonični pesnitvi Blaža Arniča

Predstavljamo dve simfonični pesnitvi Blaža Arniča: Gozdovi pojejo in Pastoralno pesnitev za violončelo in orkester.

Nove glasbene generacije Grajski duhovi: Rošlin, Verjanko in Lepa Vida

V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo. Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič. Ta teden poslušamo deli Lepa Vida in Od Rošlina in Verjankota.

Medenina in patina Piratove sanje

Tokrat predstavljamo primer izvrstne japonske tovarniške godbe, torej orkestra, organiziranega na enaki osnovi, kot jih je velika večina pri nas. To bo godba Tovarne NEC Tamagawa iz Kawasakija, torej orkester, v katerem igrajo delavci te tovarne velikanke s področja elektrotehnike. In mogoče se bo kateremu od poslušalcev, ki sami igrate v tovrstnih orkestrih pri nas, ob poslušanju izvirne japonske glasbe utrnila primerjava z našimi orkestri, ki pa je nikakor ne mislimo vsiljevati. Zato vas le vabimo k poslušanju Zvočne pesnitve Ocean je zasijal Satošija Yagisawe, Piratovih sanj Hajata Hiroseja in Deux Belles Ailes Tošija Mašime.

Ženske v svetu glasbe Cécile Chaminade: Concertino, komorne in klavirske skladbe

Skladateljica Cécile Chaminade je ustvarila več kot 200 skladb za klavir in okrog 140 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov 19. stoletja. Francoska skladateljica in pianistka Cécile Chaminade je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, posvečeni njeni ustvarjalnosti, bomo predstavili izbor del iz njenega opusa komornih skladb in koncertantne glasbe. Cécile Chaminade je ustvarila približno 400 skladb, bila je virtuozna pianistka in ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali njen Karnevalski valček, op. 73, za dva klavirja, Špansko serenado za violino in klavir, stavek iz Klavirskega tria v a-molu, št. 2, op. 34, in Concertino za flavto in orkester, op. 107.

Skladatelj tedna John Lewis, 1. del

John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.

Glasbena skrinjica Sargent in Faure

Pogosto se med likovnimi umetniki in skladatelji spletejo poznanstva, ki na takšen ali drugačen način odzvanjajo v njihovem delu. Eno takšnih, ki se je odrazilo tudi skozi umetnost, je poznanstvo med ameriškim slikarjem Johnom Singerjem Sargentom in francoskim skladateljem, pianistom, organistom in učiteljem Gabrielom Fauréjem. Ko sta se umetnika spoznala v Franciji, je Sargent postal vseživljenjski privrženec Fauréjeve glasbe. Kadar je slikar svoj čas preživljal v Londonu, je tam promoviral njegovo glasbo in celo organiziral koncerte, na katerih so izvajali njegova dela. Med letoma 1889 in 1898 je ustvaril štiri skladateljeve portrete, enega v tehniki olja na platnu in tri risbe.

Glasbeni portret Jiři Bělohlávek

»Moje glasbene sanje so ohraniti in izboljšati kakovost orkestra Češke filharmonije, dosegati vse večje nianse, vse bolj razumeti skladateljeva nagnjenja. To so sanje, ki se uresničujejo počasi, korak za korakom, a so izjemnega pomena. Rezultati teh sanj so bili zadnja leta resnično razveseljivi in upam, da nam bodo tudi v prihodnje eno samo veselje, to je moja želja.« Tako je še leta 2016 optimistično gledal v prihodnost Jiři Bělohlávek. Le malo več kot leto pozneje je, poln načrtov, v starosti 71 let zaradi zahrbtne in dolgotrajne bolezni umrl.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Yekwon Sunwoo, Simfonični orkester KBS, Pietari Inkinen ter glasba Griega in Mahlerja

Južnokorejski pianist mlajše generacije Yekwon Sunwoo, ki je leta 2017 kot prvi Korejec osvojil zlato priznanje na enem najbolj čislanih klavirskih tekmovanj – Mednarodnem tekmovanju Vana Cliburna v Teksasu, Simfonični orkester Korejske radiotelevizije KBS in njegov šef dirigent Finec Pietari Inkinen so 28. januarja lani nastopili v Koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu. Tam so izvedli Klavirski koncert v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonijo št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

Nedeljsko operno popoldne Zvezde svetovnih opernih odrov ...

... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.

Evroradijski koncert Filharmonični orkester Severnonemškega radia in pianistka Tamara Stefanovich

Petega maja lani sta v Filharmoniji na Labi v Hamburgu nastopila pianistka Tamara Stefanovich in Filharmonični orkester Severnonemškega radia, ki ga je vodil dirigent Esa-Pekka Salonen. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester št. 3 Magnusa Lindberga in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja. Magnus Lindberg je eden najbolj prepoznavnih finskih skladateljev našega časa. Leta 1977 je s Kaijo Saariaho, Eso-Pekko Salonenom in drugimi obetajočimi finskimi glasbeniki svoje generacije ustanovil združbo, imenovano Odprtih ušes, namenjeno študiju in izvajanju sodobnih glasbenih del. Lindberga so sprva navduševale serialne metode glasbene kompozicije, ki jih je srečeval v delih Karlheinza Stockhausna, Miltona Babbitta in drugih v tistem času vodilnih ustvarjalcev glasbe. Pozneje se je posvetil ustvarjanju, ki ga zaznamujejo enostavnejše in povsem svobodne harmonije in melodične linije.

Samo muzika Narodno-zabavni jazz

Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa - Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so buli vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.

Jazz Ars Saksofonist Teddy Edwards – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.

Tretje uho Boštjan Franetič - Siciljanka

Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.

Jazz avenija John Zorn in Masada

Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra letos bo najbrž spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in raznolik, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot stotimi samostojnimi ploščami.

Samo muzika Saksofonist, tolkalec in glasbeni pedagog Braco Doblekar

Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.

Jazz Ars Pihalec Emil Mangelsdorff

V nocojšnji oddaji bomo predstavili glasbeno ustvarjanje nemškega pihalca Emila Mangelsdorffa. Igral je jazz na alt in sopran saksofonu, flavti in klarinetu ter tudi komponiral in aranžiral. Mangelsdorffa je sprva navdihoval predvsem swing, pozneje pa tudi bebop, cool in tudi fusion. Leta 1964 je napisal priročnik za igranje saksofona.

Tretje uho Robert Jukič - Za sosednjo mizo

Jukič je še veliko več kot samo kontrabasist. Je tudi komponist in pesnik, pa tudi producent. Predvsem pa neumoren iskalec novega.

Jazz session Artur Tuźnik Sextet - EBU koncert

Poljski nacionalni radio je januarja 2023 posnel koncert mednarodne zasedbe, ki jo vodi pianist in skladatelj Artur Tuźnik. Poleg njega so zaigrali še: • Ned Ferm, tenor saksofon • Tomasz Dabrowski, trobenta • Mads Hyhne, pozavna • Anders Christensen, kontrabas • Simon Olderskog Albertsen, bobni

Orkestralni jazz Stan Kenton - Kenton In Hi-Fi

Orkester Stana Kentona velja za enega najbolj inovativnih v zgodovini jazza. Svojo glasbo je poimenoval “Progressive Jazz” - progresivni jazz. V 40-ih letih 20.-ga stoletja pa so njegovo glasbo imenovali tudi "The Wall of Sound" – stena zvoka.

Jazz avenija Saksofonist in skladatelj Rick Margitza

Oddajo bomo namenili glasbo saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Globoko osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.

Samo muzika Srce šansona

21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.

Kratka radijska igra Natalija Vorožbit: Slabe ceste – 4 – Hotel sem mal tišine

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V četrtem delu se ženska in vojak vozita v kamuflažnem džipu proti cilju. V prizoru, polnem zasukov in intenzivnih čustvenih stanj s posledičnimi konflikti, se v pogovoru razkriva vse več presenetljivih dejstev. Od tega, da v avtu zares nista sama, do tega, da ženska sploh ni poročena z vojakovim poveljnikom. Prevajalki: Julija Zapeka, Ana Krauthaker. Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar. Tehnični asistent: Martin Florjančič. Ženska – Polona Juh Vojak – Jurij Drevenšek Množica – Matija Vastl, Stane Tomazin, Primož Bezjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto februarja 2024.

Radijska igra Ciril Zlobec: Ljubezen

Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtimi z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo, se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, katerega vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«. Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993

Kratka radijska igra Ana Svetel: In sem ji bral

Kratka radijska igra je priredba istoimenske kratke zgodbe iz zbirke Dobra družba Ane Svetel. Zbirko sestavljajo zgodbe o naključnih, vendar zato še bolj usodnih srečanjih med neznanci, ki jih združi skupni prevoz. Tako je tudi v tej igri, v kateri se na vožnji iz Milana v Ljubljano srečata finančna analitičarka in mlad pesnik. Kratko radijsko igro posvečamo Jerneju Gašperinu, prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Nataša Barbara Gračner On – Jernej Gašperin Alessandra – Špela Kravogel Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2020.

Radijska igra William Shakespeare: Ves ta svet je oder, 2. del, Ljubezen

V recitalu izbora monologov in sonetov odzvanja Shakespearjeva pretanjena ubeseditev čustvenih stanj, hrepenenj in premislekov o medčloveških odnosih. Še vedno močna prisotnost Shakespearjeve dramatike na svetovnih, pa tudi slovenskih odrih priča o večno aktualnem iskanju novih pomenov, konceptov in premislekov o enigmatičnem opusu velikana angleške in svetovne renesanse. Režiserka in prirejevalka: Gabrijela Lučka Gruden Prevajalci: Matej Bor, Janez Menart, Oton Župančič Prirejevalec: Jože Javoršek Tonski mojster: Branko Kosi Glasbena oblikovalka in izvajalka glasbe – pianistka: Vesna Zuppin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1993

Radijska igra Matjaž Jarc: O čem govorijo ptice

Umetniška zvokovna raziskava vzporeja razne melodije ptičjih napevov z znanimi skladbami iz svetovne zakladnice klasične glasbe. Posebna radijska igra ob svetovnem dnevu Zemlje spodbuja k premisleku in pozornosti do živih bitij, ki poleg nas živijo na našem planetu. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Bioakustik: dr. Tomi Trilar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbenika: Boštjan Gombač in Nataša Hren Napovedovalec: Aleksander Čolnik Bralca: Nadja Jarc in Igor Velše Lektorica: Suzana Köstner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2009.

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 3 – Za koga se borimo?

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v ospredje postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V tretjem delu smo priča trku ravnatelja, poveljnika in vojaka ob pregledu na cestni blokadi. V zmedenosti zaradi pozabljenih dokumentov postane srečanje bolj zlovešče, ko se potencialno opitemu ravnatelju zazdi, da je v jarku opazil eno izmed deklic 8. razreda svoje šole. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Ravnatelj – Matija Vastl Poveljnik – Primož Bezjak Vojak – Stane Tomazin Mila – Špela Lovrec Glas iz radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto februarja 2024.

Radijska igra Tone Peršak: Aprilska sonata

Ekspresivna problemska drama iz treh generacij protagonistov – starca, njegove spremljevalke in pomočnice ter starčeve vnukinje, pesnice – lušči mišljenjska nasprotja, ki se iz duhovnih svetov treh različnih rodov prenašajo v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Pravzaprav

Avtor nam v mojstrskem slogu kratkih stavkov predstavlja čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Radijska impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja. Kratko radijsko igro posvečamo Željku Hrsu, prejemniku igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.

Radijska igra Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav

Povest o hudomušnem gorskem izzivu je leta 1907 napisal eden prvih slovenskih planinskih pisateljev Janko Mlakar. Posnetek te zabavne radijske igre je nastal leta 1954 in je eden najstarejših posnetkov v našem radijskem arhivu, na njem pa so se ohranile igralske kreacije legendarnih slovenskih gledaliških umetnikov. Bo šegavemu Trebušniku uspelo osvojiti najvišji slovenski vrh? Režiser: Tugomir Tory Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Andrej Dobrin Matevž Trebušnik – Janez Cesar Janko Mlakar – Slavko Švajger Funtkova Ivanka – Ančka Levar Bogatajev Tone – Pavle Kovič Jakob Aljaž – Jože Zupan Oskrbnik – Ludvik Pečar Pastir – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1954

Radijska igra Cvetka Bevc: Presenečenje

Protagonistke na proslavljanju obletnice mature čaka nekaj presenetljivih novic in izpovedi, ki začetno banalno premlevanje prehojenih življenjskih poti sprevržejo v trpko spoznanje minljivosti. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anita – Violeta Tomić Milena – Vesna Pernarčič Vanesa – Stannia Boninsegna Ferdo – Gregor Zorc Vasja – Boris Kerč David – Vojko Zidar Uredništvo igranega programa Posneto v studiiih Radia Slovenija marca 2007

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 2 – Evo, punci, grem

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem pa v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, v katerih je preživetje vsak trenutek vprašljivo. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V drugem delu šestdelne igre tri ruske najstnice čakajo ukrajinske vojake, s katerimi so se zapletle v ljubezenska razmerja. Njihov dialog, dokler jih čakajo, razkriva, da gre za razmerja različnih motivov in vzrokov, nepreklicno pa jih spremljajo tudi nujnost preživetja ter konflikti s sovrstniki in družbo. Zadnjo, ki ostane na klopi, pride iskat babica, to pa sproži buren dialog, ki razkriva različne poglede na sovražno stran. Gre za moč najstniških iluzij in nemoč starejše generacije, da bi obvarovala mlade pred tveganjem zlorabe, prikrite prostitucije in življenjske resničnosti same. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Prva – Eva Pečnik Druga – Petra Kodba Tretja – Špela Lovrec Ženska – Vesna Jevnikar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto leta 2023.

Musica sacra Na pravoslavno veliko noč – z glasbo romunske, grške in ruske cerkve

Hristos vaskrse, Hristos anesti, Hristos a inviat so vzkliki, ki jih pravoslavni verniki različnih dežel, narodnosti in jezikov izrekajo v pozdrav na pravoslavno veliko noč pogosto so vtkani tudi v liturgično glasbo. Melodije včasih izvirajo iz ljudstva, veliko pa je tudi takih, ki imajo avtorja; velika noč s svojim sporočilom je namreč navdihnila tudi glasbene ustvarjalce vzhodnih pravoslavnih cerkva, med njimi romunske, grške in ruske.

Bogoslužje Prenos maše iz Lovrenca na Pohorju

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.

Sledi večnosti Ela Porić: V slovenskem šolskem sistemu vse reprezentacije na temo islama, muslimank in muslimanov, krepijo proti islamski diskurz

Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.

Musica sacra Ob 90. letnici smrti p. Hugolina Sattnerja – Missa Seraphica v izvedbi Komornega zbora Ave

Skladbe p. Hugolina Sattnerja so danes nepogrešljiv del repertoarja cerkvenih zborov, pa tudi nekaterih najkakovostnejših koncertnih vokalnih sestavov. Med najpomembnejša in najbolj izvajana njegova dela spada Missa seraphica, iz leta 1910 ; tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora Ave in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pod taktirko Simona Krečiča.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje

Vabimo vas, da prisluhnete evangeličanskemu bogoslužju. Vodi ga evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Sledi večnosti Z Mihaelo Kastelec iz skupnosti Emanuel o pripravi na zakonsko zvezo

Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?

Sedmi dan Judovska pasha

V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.

Musica sacra Na nedeljo Dobrega pastirja - z glasbo J.S. Bacha

Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.

Bogoslužje Prenos maše iz Šentruperta na Dolenjskem

Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Jakob Trček. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.

Sledi večnosti s. Ana in kaplan Janez Pavel Šuštar: Pomagava si, drug drugega tudi tolaživa

V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.

Sedmi dan Umetna inteligenca in religija

Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 41/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Lučka Jenčič: V tanek ovojni papir sem zavila svoje srce

Urednica na RTV Slovenija in prevajalka Lučka Jenčič je bila poznavalka avstrijske književnosti. Pisala je scenarije za televizijske dokumentarne filme in bdela nad avstrijskimi in nemškimi celovečernimi filmi na slovenski televiziji. Marsikdo ne ve, da je bila tudi pesnica. Posthumno je leta 2019 izšla njena pesniška zbirka Medena sled. V njej so zbrane lirične osebnoizpovedne pesmi, ki govorijo o različnih odtenkih ljubezni. Interpretira Sabina Kogovšek.

Literarni nokturno Karl Kraus: Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno?

Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.

Literarni portret Lale Gül

Lale Gül, mlada nizozemska pisateljica turškega porekla je pripadnike turške skupnosti na Nizozemskem, pa tudi vso javnost, vsekakor pa svojo družino razburila s knjigo Živela bom. Izšla je pred tremi leti, lani pa tudi pri nas v prevodu Stane Anželj pri Mladinski knjigi. Ob izidu je postala zvezda na Nizozemskem, ne le literarna, pač pa predvsem kot pričevalka o položaju mlade muslimanske ženske v zahodni evropski družbi. Pisateljica je septembra lani obiskala Ljubljano, z njo se je pogovarjala Petra Meterc, avtorica Literarnega portreta, v katerem Lale Gül tudi govori o svoji knjigi. Igralka Tina Resman, bralca Mateja Perpar in Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Spomini, pisma in potopisi Jože Plečnik: Pisma Emiliji Fon

Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2002.

Humoreska tega tedna Grofica Franziska zu Reventlow: Moja žena je slikarka; Fini tat

S humoreskama Moja žena je slikarka; Fini tat končujemo ciklus humoresk nemške pisateljice grofice Franziske zu Reventlow, znane tudi pod imenom Fanny zu Reventlow. Zanimanje za njena dela in že skoraj pozabljeno burno biografijo se je začelo šele pred nedavnim. Znana je namreč kot grofica škandalov in münchenske boeme. Lep primer te so njena humoristično satirična dela, ki so nastala okoli leta 1900. Po doslednem prelomu s svojo aristokratsko družino se je Fanny zu Reventlow namreč preživljala predvsem s prevajanjem literarnih besedil in pisanjem za revije in dnevno časopisje. Prevajalka Tina Štrancar, interpreta Uroš Potočnik in Maja Končar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2015.

Lirični utrinek Miljana Cunta: Poskus padca

Pesnica in prevajalka Miljana Cunta, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, je svojo tretjo pesniško zbirko Svetloba od zunaj objavila leta 2018 v prestižni zbirko Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Zbirko je občuteno predstavila tudi v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala pesem Poskus padca.

Literarni nokturno Edvard Kocbek: Pričevanje, 9. februar 1943

Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Lirični utrinek Karel Destovnik - Kajuh: Slovenska pesem

Upor proti okupatorju je bil neizmerno pogumno dejanje. Pesnik in partizan Karel Destovnik - Kajuh mu je postavil spomenik, kot si ga upor zasluži in kot ga lahko ustvari samo velik pesnik. Pesem interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.

Literarni nokturno William Shakespeare: Soneti

William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.

Lirični utrinek Petra Kolmančič: Krtica

Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Neposredni prenos 4. Koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom "Za post"

Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.

Neposredni prenos Za razmislek, Sakralna glasba Durufleja in Poulenca na 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije

Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent

Neposredni prenos 7. koncert abonmaja Sidrišča

Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Sobotni operni večer Radovan Gobec: Planinska roža v neposrednem prenosu iz SNG Maribor

Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.

Glasovi svetov Kako je tuji kapital iz prve Jugoslavije naredil polkolonialno državo

Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Razgledi in razmisleki Nagrajena iranska režiserka Farahnaz Sharifi: “Ženske, življenje, svoboda je gibanje, ki je rezultat dolgoletnih bojev in upora.”

Moj ukradeni planet je filmska pripoved iranske režiserke Farahnaz Sharifi, ki prek svoje zgodbe razkriva usodo žensk v Iranu, razdvojeno med življenjem, ki jim ga zapoveduje oblast v javnosti in zasebnim življenjem doma, v domačem okolju. Sharifi beleži zgodovino zadnjih petinštirideset let v Iranu, vse do jeseni leta 2022, ko so Iran preplavili protesti pod geslom Ženske, življenje, svoboda. Dokumentarni film, zgrajen povečini iz arhivskega gradiva, je bil premierno prikazan na letošnjem Berlinalu, le nekaj tednov kasneje pa je osvojil tudi glavno nagrado festivala dokumentarnega filma v Solunu. Tam se je z režiserko pogovarjala Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Ars humana Argument vizualnega

Knjige se umikajo s polic, vedno bolj nas obkrožajo vizualne podobe. Ne le v prostočasnih dejavnostih, ampak tudi po šolah in univerzah. V ospredje stopajo vizualne ponazoritve, tako v pedagoških procesih kot v znanstvenih publikacijah. Ker moč besede peša, tudi nekateri znanstveniki in pedagogi zagovarjajo vizualno moč argumenta. Kakšno argumentacijsko moč pa ima vizualno? Kaj je sploh mogoče sporočiti z vizualnim? Gostje so: redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar, redni profesor za estetiko dr. Lev Kreft in vizualni umetnik, strokovnjak za komuniciranje Vuk Ćosić. Foto: Pixabay

Lastovka 33. natečaj za nagrado lastovka

Iščemo najboljšo kratko zgodbo.

Glasbeni utrip 38. Slovenski glasbeni dnevi in 5. koncert Orkestrskega cikla v Mariboru

Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.

Ars aktualno Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

Ženske v svetu glasbe Skladateljica in pianistka Cécile Chaminade: klavirska glasba in samospevi

Kot ena prvih glasbenic je že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemala.

Dan pred koncertom Violinski koncert Janeza Matičiča

O mojstrskem pisanju, obliki, plasteh in dvojnostih Violinskega koncerta (1979) skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) se pred izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Stevenom Loyem pogovarjamo s solistko, violinistko Lano Trotovšek in muzikologom Gregorjem Pompetom.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.