Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Koncert v F-duru, Seibel 232 Johanna Davida Heinichena, Sonata za inštrument s tipkami v G-duru, Kk 259 Domenica Scarlattija, anthem Rejoice in the Lord Alway (Veselite se v gospodu zmeraj) Henryja Purcella, Kvartet v C-duru za angleški rog, violino, violončelo in kontrabas Michaela Haydna, Telemannov Concerto gratioso v D-duru, za oboo, godala in basso continuo (TWV 51:D5) in Trio sonata št. 12 v d-molu, op. 1, 'La Folia' Antonia Vivaldija.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predvajamo Mozartov Koncert za rog in orkester št. 2 v Es-duru s hornistom Boštjanom Lipovškom v solistični vlogi in Dve karakteristični koračnici za klavir štiriročno, op. 121, D. 886 Franza Schuberta, ki sta jo posnela pianista Imre Rohmann in Andras Schiff.

Avtor: Mihael Kozjek

Meret Oppenheim, leta 1913 v Nemčiji rojena in do smrti leta 1985 v Švici živeča umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala zgolj na likovno umetnost, temveč je v dnevnike vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Pesem z naslovom Prijateljičin pes je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.

Avtor: Ars

Na sporedu Koncertna skladba za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna s kvartetom Fourcor v solistični vlogi, Chopinova Barkarola v Fis-duru, op. 60, Stari madžarski plesi iz 17. stoletja - suita za pihalni kvintet Ferenca Farkaša, simfonična pesnitev Sprevod v Rocíu, op. 9 Joaquina Turine, Sonatina za klavir Maurica Ravela, Concertino za flavto in orkester Henrija Tomasija, Briljantna fantazija za flavto in klavir na teme iz Bizetove opere Carmen Francoisa Borneja in suita iz baleta Ljubezen čarovnica Manuela de Falle.

Avtor: Mihael Kozjek

Richard Wagner, veliki reformator operne umetnosti je gost v tokratnem ciklusu oddaj Skladatelj tedna. Predvajamo oddaje, ki jih je leta 2013 ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva pripravil dr. Ivan Klemenčič. Avtor oddaj zaradi umetniškega in zgodovinskega pomena Richarda Wagnerja njegov poglavitni opus desetih oper predstavla posamično, najpomembnejši del pa podrobno v celotnem glasbenem poteku. Prvi cikel petnajstih oddaj z naslovom Wagnerjevi viški je posvečen podrobnejši predstavitvi dveh glasbenih dram, Tristana in Izolde ter Parsifala.

Avtor: Ivan Klemenčič

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenke pevke jazza Nine Strnad. Zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij imajo Nino Strnad radi tako poslušalci kot tudi kritiki.

Avtor: Marko Kumer

Biolog Andrej Hudoklin je za knjigo Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki je izšla pri Založbi ZRC, prispeval zapis o črni človeški ribici oziroma črnem močerilu. Gre za endemita belokranjskega kraškega ravnika, ki so ga leta 1986 odkrili člani Inštituta za raziskovanje krasa. To je bilo več kot tristo let za njegovo belo sorodnico, ki jo je prvi omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. V oddaji v celoti objavljamo besedilo o črnem močerilu, ki mu, kot je zapisal Hudoklin, v Beli krajini ne kaže dobro, saj endemično vrsto posebno ogrožajo strupene in nevarne snovi, kot so nitrati, pesticidi in težke kovine.
Andrej Hudoklin je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave v območni enoti Novo mesto. Posveča se predvsem problematiki varstva narave na Dolenjskem in ogroženim živalskim vrstam ter njihovim življenjskim prostorom.

Interpretacija: Ivan Lotrič.
Glasbena oprema: Mihael Kozjek.
Urednica je Maja Žvokelj.

Avtor: Ars

Poslušajte prva stavka Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncertantne simfonije za flavto, klarinet in orkester v B-duru Franza Danzija.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat prvič predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič, ki jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom. Irena Kavčič je postala članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 1. septembra 2012, kjer je uveljavljena solistka. Rodila se je v Šempetru pri Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v Centru za glasbeno vzgojo Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistka Irena Kavčič se bo v prvi oddaji predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta in nato v Koncertantni simfoniji za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41, Franza Danzija. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.

Avtor: Tjaša Krajnc

"Slike morajo prikazovati žive ljudi, ki dihajo in čutijo, trpijo in ljubijo. Ljudje bodo razumeli svetost, moč teh prizorov in sneli klobuk kot bi bili v cerkvi." Tako je bil prepričan Edvard Munch, avtor slavnega Krika, podobe tesnobe, ki jo poznamo skoraj vsi in se je tudi znašla skoraj vsepovsod – na majicah, magnetih, skodelicah, v karikaturah, reklamah in nanizankah. Zakaj se zdi, da je naše doživljanje tega bitja v tihem kriku, ujetega v rdečih vijugah neba, skorajda univerzalno? Tudi o tem ob 80. obletnici umetnikove smrti razmišlja Goran Milovanovič, vodja Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, slišite pa lahko tudi, kako Munchov Krik doživljajo laiki in pa nekaj umetnikovih misli ter literariziran zapis o Kriku v približnem prevodu.

Avtor: Izidora Pevec

Tretji in sklepni del niza oddaj, v katerih predstavljamo božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom šefa dirigenta Mitje Dragoliča, izveden 12. decembra 2023 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavitev prvega dela koncerta, ki je izrecno pripadel samemu orkestru, je že za nami, za konec pa vam bomo postregli z zabavnejšim delom, v katerem se mu je pridružil istrski bard Rudi Bučar. Da se bo tudi poslušalcem ob radijskih sprejemnikih čim bolj ohranil pristen duh tega posrečenega nastopa, vam ga bomo zdaj predvajali brez rezov, z vsemi vmesnimi govori Rudija Bučarja in seveda z burnimi aplavzi poslušalstva. Sicer pa boste slišali pesmi: Dajte, dajte, Tisti ljudje in Ti, v kateri bo Rudi Bučar pel le ob spremljavi Gašperja Kržmanca na električni kitari, Greva ter Šaltinka z Jako Janežičem na tenorskem saksofonu solo. Vse orkestrske priredbe je pripravil Mitja Dragolič.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Oglašamo se s 35. tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavilo tudi pet slovenskih filmov: Opazovanje Janeza Burgerja, Kino Volta Martina Turka, Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič; dokumentarec Cent’anni, Sto let Maje Doroteje Prelog in kratki film Morje med nama Luna Sevnika pa so gledalci izbrali za najboljša filma festivala. Naš dopisnik Janko Petrovec je obiskal arheologe med delom in novo razstavo novih odkritij v Pompejih, ki vse podrobneje pripovedujejo o življenju preprostih ljudi.

Avtor: Ars

Na koncertu Slovenskega mladega abonmaja je 12. novembra v Dvorani Glasbene šole Radovljica nastopil trio Classical with attitude, ki ga sestavljajo pianist Naor Shani, sopranistka Adna Cinac in violinistka Laura Bartelj.
Sopranistka Adna Cinac se je po maturi vpisala na študij na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je dodiplomski študij pri Antoniusu Solu zaključila odliko, zdaj pa pri njem nadaljuje svojo pot tudi na podiplomski stopnji. Pianist Naor Shani deluje tudi kot dirigent in kot eno svojih osrednjih aktivnosti izpostavlja spremljanje pevcev v Izraelski operi, udejstvuje pa se tudi kot učitelj. Trenutno živi v Gradcu in deluje kot pianist in asistent v tamkajšnji operi. Violinistka Laura Bartelj pa je študirala na Dunaju pri Teodori Sorokowi, kasneje pa je dodiplomski študij sklenila na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti v Gradcu pri Anke Schittenhelm. Trenutno na isti univerzi obiskuje obiskuje magistrski študij v razredu Giovannija Guzza.

GABRIEL FAURÉ / ROMAIN BUSSINE: PO SANJAH, OP. 7, ŠT. 1
FRANCIS POULENC: MÉTAMORPHOSES, FP 121 - 2. C'EST AINSI QUE TU ES
CLAUDE DEBUSSY / THÉODORE DE BANVILLE: ZVEZDNAT VEČER
FRANZ SCHUBERT / JOHANN WOLFGANG VON GOETHE: MARJETICA PRI KOLOVRATU, D. 118
MILAN PREBANDA: AZEMINA

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 6 V A-DURU, OP. 30, ŠT. 1

RICHARD STRAUSS / JOHN HENRY MACKAY: JUTRO (ZA SOPRAN, VIOLINO IN KLAVIR)

Avtor: Vesna Volk

Neža Vilhelm: Sotto voce,
Dušan Merc: Picerist,
Haruki Murakami: V prvi osebi ednine.

Recenzije so napisale Miša Gams, Tonja Jelen in Leonora Flis.

Avtor: Ars

V oddaji predvajamo skladbo Strastra za simfonični orkester Alda Kumarja, Godalni kvartet št. 3 Janija Goloba, Pred snežno belino za komorni orkester Petra Šavlija in Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka.

Avtor: Marko Šetinc

Roman Da me je strah? nas prestavi v prva leta druge svetovne vojne, v čas zmede in negotovosti ter zgodovinskih prelomnic obenem, nato pa nas vodi skozi vojno, prva povojna leta in dlje, vse do današnjih dni.

V sodelovanju z Založbo Goga, je roman izšel kot zvočna knjiga pri ZKP RTV Slovenija. V petindvajsetih nadaljevanjih pa ga predstavljamo v oddaji Odprta knjiga na Programu Ars.

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, nato pa se je vrnila v Ljubljano in po številnih objavah v revijah, pesniških zbirkah, radijskih igrah in treh zbirkah kratkih zgodb napisala svoj prvi roman. Za zbirko Vsi moji božiči (2006) je prejela nagrado fabula, za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.

Interpretka: Sabina Kogovšek
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Saška Rakef
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: Uredništvo igranega programa- program Ars in ZKP RTV Slovenija
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2023.

Avtor: Alen Jelen

Pisateljica, publicistka in prevajalka Milena Mohorič se je rodila v Ormožu avgusta 1905, leta 1949 je bila aretirana in poslana v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Umrla je v Ljubljani avgust 1972. Prispevek Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja literarne zgodovinarke in profesorice na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Jožice Čeh Steger je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 2014.

''V prvi pesmi v prozi Milene Mohorič Vizija je tematizirano veliko trpljenje, iskanje poti k človeku in klic po odrešitvi. Začenja se z vizijo, ki spominja na svetopisemsko trpljenje izraelskega ljudstva in pot iz Egipta. Zemlja je napolnjena s krvjo, matere in žene jokajo, otroci so prestrašeni, obračajo se v nebo in prosijo božjega usmiljenja. Iz tega kaosa se izloči prvoosebna pripovedovalka, išče pot do človeka in se sklicuje na svetopisemsko simboliko luči. Z novo vizijo sta nakazana dva odrešitelja, ko si na gori padeta v objem Kristus in umetnik: ''Vse jasneje je vstajala podoba pred mojimi očmi in tedaj sem spoznala obema obraz: Bila sta obraz Kristov in umetnikov.''

Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz niza Petih skladb za klavir Karola Pahorja; igra Majda Lampič Mihelič. Tonski mojster eseja Vojko Kokot, bralca Igor Velše in Mateja Perpar.

Avtor: Andrej Rot

Simfonični orkester Frankfurtskega radia je 24. novembra lani v Frankfurtu na drugem koncertu letošnje sezone z geslom Narava in Zemlja izvedel tri dela velikih skladateljev romantike, ki so bili vsi izjemno blizu naravi in so sami izpovedali, da so jih pokrajinski vtisi in naravna doživetja vedno znova navdihovali pri ustvarjanju novih skladb: V naravi, op. 91 Antonina Dvoržaka, Koncert za klavir in orkester v a-molu Edvarda Griega in 2. Simfonijo Johannesa Brahmsa. Solist je bil Jan Lisiecki, dirigiral je Alain Altinoglu.

Avtor: Polona Kovačič

To je drama o umsko zaostalem mladeniču Helverju in njegovi rejnici Karli, ki živita v majhnem prostoru, v mraku, revščini, osamljenosti, obkrožena s fanatičnim nacizmom, ki z ulic vdira tudi v njun dom. Ideologija zla, ki z vso brutalnostjo vdre in ruši zapleten in krhek odnos med njima, hkrati pa ju močno veže bivanjska soodvisnost. Besedilo je iskreno, intimno in pretresljivo. Psihološko pretanjena in v času naraščanja nasilja in ekstremnih družbenih gibanj aktualno dramska zgodba prikazuje Nemčijo med razcvetom nacizma. Odvija se v siromašni mestni četrti, v kateri nasilje prepreda in usmerja bivanjsko dinamiko.

Režiser in dramaturg: Alen Jelen
Prevajalka: Darja Dominkuš
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Karla – Darja Reichman
Helver – Blaž Setnikar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021

Avtor: Vilma Štritof

Porabski pisatelj, novinar, urednik in kulturni delavec Dušan Mukič je v knjigi Ljubljana skoz' moja očala - Ljubljana skaus aukole moje zapisal spomine na študentska leta v Ljubljani. V oddaji Literarni nokturno bomo slišali nekaj pisateljevih vtisov z začetka študija, ko se je moral marsičemu privaditi na novo.

Igralec: Primož Pirnat,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Urban Gruden.

Produkcija: 2024

Avtor: Ars

Konec lanskega leta je minilo 150 let od rojstva Edvarda Muncha, letos januarja pa zaznamujemo 80.obletnico njegove smrti. Nocojšnjo oddajo bomo namenili glasbi, ki jo je navdihnilo slikarstvo tega pomembnega norveškega slikarja. Slišali bomo glasbo pianista Ketila Bjornstada, pevke Kari Bremnes, saksofonistke Mette Henriette, pianističnega tria Jakoba Davidsena in slovenskega skladatelja Petra Kopača.

Avtor: Marko Kumer