Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Koncert v G-duru, Seibel 214 Johanna Davida Heinichena, Sonata za violončelo v a-molu, RV 44 Antonia Vivaldija, Simfonija št. 6 v D-duru, 'Jutro', Josepha Haydna in Pihalni sekstet v B-duru Franza Krommerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija s flavtistko Ireno Kavčič in klarinetistom Tommasom Lonquichem v solističnih vlogah ter Sedem variacij za klavir v D-duru na nizozemski napev 'Willem van Nassau', K. 25 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, je ena najbolj priznanih mlajših poljskih pesnic, ki izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša prvine prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Prvi zbirki so sledile še China shipping (2005), Dva fiata (2009), Bach for my baby (2012), zbrane pesmi Hitro čez vse (2013), Nudelman (2014) in Izbor stand-upov (2023). Napisala je še knjigo kratke proze Obsoletke (2010), kratki liričen roman Male lisice (2013) ter slikanici Obe (2016) in Sedem prigod Rozalije Groze (2017). Prejela je več literarnih nagrad: nagrado na pesniškem natečaju Rainerja Marie Rilkeja (2001), nagrado Jacka Bierezina (2002) in dvakrat literarno nagrado Gdynia (2010, 2011). Pesem Kam naj to prijavim je prevedla Jana Unuk, interpretirala jo bo Tina Resman.

Avtor: Ars

Na sporedu Toccata in menuet v B-duru Carlosa Seixasa, Introdukcija in allegro za harfo, flavto, klarinet in godala Mauricea Ravela, Štirje madžarski plesi za klarinet in klavir Rezsöja Kókaija, Poema za altovski saksofon in orkester Pierra Philippa Bauzina, Fantazijske skladbe za klavir, violino in violončelo, op. 88 Roberta Schumanna, Ptice – suita za mali orkester po starih mojstrih Ottorina Respighija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa in Nokturno za rog in klavir Franza Straussa.

Avtor: Mihael Kozjek

Opera Grad vojvode Sinjebradca je prvo uspešno delo sinteze med nasprotji moderne glasbene umetnosti, za katero si je Bartók prizadeval vse življenje. Napetosti med svetlim C-durom in temnim fis-molom, med impresionističnimi barvnimi ploskvami in ostrimi ekspresionističnimi disonancami, med elementarnim svetom ljudske glasbe in zapletenimi kompozicijskimi prijemi v njegovi edini operi osvetljujejo tragično vprašanje odkritosti in neuresničljivosti popolne bližine v odnosih med moškim in žensko.

Avtor: Mihael Paš

Oddajo bomo namenili Tonču Feinigu, slovenskemu džezovskemu pianistu iz avstrijske Koroške. Feinig je ob džezovskem ustvarjanju zelo dejaven tudi na širši koroški kulturni sceni – piše glasbo za lokalne gledališke skupine, sodeluje z zbori in je pomemben pri ohranjanju slovenske kulturne identitete manjšinskih Slovencev na avstrijskem Koroškem. Vodi tudi svojo založbo Tončtone Records, pri njej je izdal večino svojih samostojnih albumov.

Avtor: Marko Kumer

V letošnjem jubilejnem letu, ob 250. obletnici izida prvega državnega odloka o osnovnem šolstvu vseh otrok med šestim in dvanajstim letom, je Slovenski šolski muzej skupaj s Slovensko matico in Društvom za preučevanje 18. stoletja pred kratkim pripravil znanstveni simpozij z naslovom »250 let Splošnega šolskega reda Marije Terezije«. O daljnosežnem pomenu začetkov obveznega šolanja pri nas in v srednji Evropi bosta temeljna spoznanja tega simpozija za poznavanje kulturne zgodovine pri nas povzela osrednja organizatorja, kustos iz omenjenega muzeja dr. Simon Malmenvall in predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič, sicer znanstveni svetnik z Inštituta za novejšo zgodovino.

Avtor: Goran Tenze

Umetnico bomo poslušali v izvajanju opernih arij iz oper Glucka, Mozarta, Beethovna in Mascagnija.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo slovenski sopranistki Vandi Gerlovič, ki je bila ena najbolj izstopajočih opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja. Rodila se je pred 98-imi leti, 25. maja 1925. Na opernih deskah je poustvarila številne klasične sopranske vloge, plemenite in trpeče operne junakinje, predvsem pa se je uveljavila z liki demonskih in negativnih junakinj. Njene operne stvaritve so bile pevsko vrhunske, tako muzikalno kot igralsko izdelane do potankosti. V prvem delu v njeni izvedbi poslušajte operne arije Santuzze iz Cavallerie rusticane Pietra Mascagnija, Ifigenije iz opere Ifigenija na Tavridi Christopha Willibalda Glucka, Donne Anne iz Don Giovannija Wolfganga Amadeusa Mozarta in Leonore iz Fidelia Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Godba Cerknica in glasba mojstra Bojana Adamiča. Predvajamo tri izbrane posnetke z dveh albumov – Še veš (2016) in Štalca (2004): najprej Nekaj melodij iz filmov – suito za pihalni orkester, ki jo je po Adamičevi glasbi zložil Domen Prezelj, znameniti valček z naslovom Spomin bratov Avsenik, ki ga je najprej za simfonični orkester priredil Adamič, na podlagi tega aranžmaja pa je Vladimir Mustajbašić glasbo predelal še za zasedbo pihalnega orkestra, vmes pa še Adamičevo delo Sprenevedanja.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

V okviru cikla GM-oder je letos v Slovenski filharmoniji nastopil tudi godalni kvartet C’est La Vie in izvedel Godalni kvartet št. 4 v B-duru, op. 76 Josepha Haydna ter Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča.
Zasedbo C’est La Vie so leta 2021 ustanovile študentke ljubljanske Akademije za glasbo: violinistki Ana Ločniškar in Sara Mivšek, violistka Anastazija Krenn in violončelistka Kim Kozlevčar, deluje pa pod mentorstvom Nejca Mikoliča. Lani so se glasbenice uspešno udeležile 52. državnega tekmovanja TEMSIG in ob zlati plaketi prejele tudi nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Na 15. mednarodnem tekmovanju »mesta Treviso« pa so s prejetimi 100 točkami postale absolutne zmagovalke.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Ambrož Čopi je letošnji prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev. Kozinova nagrada se podeljuje za zaokroženi skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, izjemoma pa tudi za enkraten skladateljski uspeh. Nagrado lahko prejme vsak skladatelj, ki stalno živi in deluje v slovenskem kulturnem prostoru. Letošnja čast pripada skladatelju Ambrožu Čopiju, ki nagrado prejme za zaokroženi vokalni opus.

Avtor: Marko Šetinc

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Interpretacija: Maja Blagovič
Režija: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A.
Posneto septembra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Pesnica in esejistka Meta Kušar se v eseju Zazvenelo je morje navzočnosti in bivanja posveča odkrivanju in vrednotenju pesnika Janeza Ovsca.

''Stvar je resna! Literarne vede ne bi želela uporabljati, kot se velikokrat dogaja, da postane ena izmed institucionaliziranih manipulacij z literaturo in publiko. Čeprav je v literarni znanosti vse več tehnicizma, umetniški opus še vedno ostaja notranja kronika avtorjevega življenja. Kot pesnica se zelo dobro zavedam, da je čez literaturo 20. stoletja šlo veliko ideološkega nasilja, ki deloma še vedno traja. Enako tudi vem, da dober pesnik, živ ali mrtev, nenehno tli, samo če bo kdo dobro dahnil vanj, bo ogenj hušknil in planil z opusa nanj. Poezija vnema, kot ljubezen.''

Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe za godala z naslovom Summa Arva Pärta v izvedbi godalnega kvarteta Franz Joseph. Tonski mojster eseja Gašper Loborec, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.

Avtor: Andrej Rot

Oratorij? Ali morda cikel pesmi? Simfonija? Opera? Schönbergove Pesmi z gradu Gurre ne sodijo v nobeno kategorijo. In komaj spadajo na oder! »Enormno« ne pomeni samo velikosti obsega izvajalcev. Gigantski, razkošen, osupljiv in voluminozen je zvok te postavitve divje romantične pravljične pesmi Jensa Petra Jacobsena in zadnjega vrhunca pozne romantike (ali celo njen žareči labodji spev). To monumentalno delo je bilo uresničeno le trikrat v zgodovini Simfoničnega orkestra Bavarskega radia: leta 1965 pod vodstvom Rafaela Kubelíka, leta 1988 pod vodstvom Zubina Mehte in leta 2009 pod vodstvom Marissa Jansonsa. Sir Simon Rattle ga obožuje že od mladih nog in opisuje kot "seksi, elegantno, čutno". In ne bi moglo biti primernejše mojstrovine za letošnje praznovanje 75-letnice delovanja bavarskega orkestra in 150. obletnice rojstva Arnolda Schönberga.

Avtor: Polona Kovačič

Igra znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop tako imenovanih antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, ampak je komedija morala imeti tudi satirično ost. Enako kot danes.

Prevajalka: Maja Sever
Režiserka: Maša Slavec
Tonski mojster: Borut Jeras
Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič

Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1957

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Sonja Koranter je marsikaj, predvsem pa je pesnica. Poezijo redno objavlja v Literarnem nokturno, poezijo o vesolju in končnem, dobrem in zlu. V ciklu Pastirji tišine piše pesnica o temi in svetlobi, o osebnem pogumu in iskanju.

Režiserka Špela Kravogel,
interpretka Tina Resman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
mojstrica zvoka Sonja Strenar
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi pianista Joachima Kühna, ki letos praznuje osemdesetletnico. Od zgodnjega otroštva je vadil klavir, da bi postal uspešen koncertni pianist klasične glasbe. V džez ga je zapeljal starejši brat Rolf, ki je igral klarinet. Sprva je dvanajst let študiral klasični klavir in se pozneje posvetil predvsem džezu. Ko je zapustil Nemško demokratično republiko, je njegova kariera vzcvetela. Živi v Parizu in snema albume za založbo Act.

Avtor: Marko Kumer