Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Sebastiana in Christiana Bacha, Händla, Baldassareja, Kalivode, Mizerita, Brahmsa, Griega, Schuberta, Webra in Mozarta.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Priljubljeni palestinski pesnik Mahmud Darviš je moral kot šestletnik zapustiti rojstno Galilejo in se zateči v Libanon. V kolektivni zavesti Palestincev se Darviša drži oznaka "pesnik upora", vendar njegova poezija še zdaleč ni osredotočena samo na kritiko političnih razmer na Bližnjem vzhodu. Njene teme so minljivost, nenehno iskanje, izgnanstvo, dom in pripadnost.

Prevajalka Barbara Skubic,
interpret Blaž Šef.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Zarja miru je naslov koncerta, ki je združil okrog 80 mladih pevcev in glasbenikov iz Primorske in zamejstva. Turneja, ki je vključevala pet koncertnih ponovitev, se je oblikovala sproti, po željah poslušalstva in organizatorjev. Vokalno-instrumentalni projekt s pomenljivim naslovom je povezal tri ansamble, Komorni godalni orkester Nova iz Nove Gorice, Mladinski pevski zbor Šempeter-Vrtojba, ki ga vodi Mojca Maver Podbersič, in Mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Bandlja. Slednji je prevzel tudi dirigiranje Maše sončnega vzhoda Ole Gjeila.

Avtor: Metka Sulič

Mladen Stropnik je v slovenski in mednarodni umetniški prostor vstopil po letu 2001, ko je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski ALUO in bil del podiplomske ERAZMUS izmenjave na münchenski akademiji - smer video. Uveljavil se je kot konceptualni umetnik, ki deluje na presečišču slike, risbe, grafike in novejše intermedijske umetnosti. Od srede preteklega leta je Stropnik svoje delo predstavil na treh razstavah, preko katerih je ponudil pogled v tri stebre svojega ustvarjanja. Četrto razstavo in s tem četrti steber svojega dela bo prikazal maja v Mestni galeriji v Ljubljani, ta trenutek pa vse do 8. februarja je izbor njegovih del na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Z umetnikom se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Avtor: Ars

Bahrajn je postal neodvisna država leta 1971 po dolgih obdobjih burne zgodovine in nadzora Perzijcev, Portugalcev, Saudijcev, Omancev in Britancev. Manama je njegovo glavno mesto, ki pa je bilo pred tem že dolgo središče trgovine v perzijskem zalivu. Sever otoka je naseljen že od bronaste dobe. Tukaj se srečujejo zelo različne kulture in zato je kratek vpogled v glasbeno kulturo mesta tudi vpogled v kulturo perzijskega zaliva nasploh. Poslušamo petje lovcev na bisere in igranje glasbil, ki skupaj ustvarjajo nepozabno zvočno podobo časa in prostora, ki je ob izidu plošče s posnetki leta 1968 za večino zahoda predstavljala prvo srečanje s kulturo otoške države.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

- ob 20. obletnici smrti Rudija Šeliga,
- Jaka Vatovec, razstavi v Škucu in Alkatrazu,
- Cikel YUFU, Maska,
- teden pisanja z roko,
- 90-letnica Glasbenonarodopisnega inštituta,
- 50-letnica Galerije Božidar Jakac.

Avtor: Vlado Motnikar

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

V življenju – in s filmom ni nič drugače – se zgodijo presenečenja in zahtevne preizkušnje, ki jih človek – s pomočjo bližnjih – lahko premaga. Snemanje dokumentarnega filma Cent’anni o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo, levkemijo, se je prevesilo v odkrivanje nezaceljenih ran dolgoletnega partnerskega odnosa, je povedala režiserka Maja Doroteja Prelog, gostja oddaje Razgledi in razmisleki. Njen celovečerni dokumentarec Cent’anni oziroma Sto let, ki je na filmskem festivalu v Trstu doživel svetovno premiero, je med ustvarjanjem sam od sebe zavil v nepričakovano smer: namesto načrtovanega prikaza veličastnega zmagoslavja človekovega duha nad telesom in boleznijo gledalec tako vstopi v univerzalno in hkrati intimno izkušnjo, ki je skupna ljudem v dolgotrajnih in predanih partnerskih zvezah. Potlačena čustva, zamere in nezaceljene rane prej ali slej privrejo na dan in nič drugače ni v filmu Cent’anni. Z Majo Dorotejo Prelog se je pogovarjal Urban Tarman.

Avtor: Urban Tarman

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej Srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.

Avtor: Carlo de Incontrera, Matej Venier, Mihael Kozjek

Nicol Hochholzerová je slovaška pisateljica in likovnica, rojena leta 1999. Študirala je grafiko na Akademiji umetnosti v Banski Bistrici. Za svoje kratke zgodbe je bila večkrat nagrajena. Leta 2021, pri 22 letih, je pri osrednji slovaški založbi izvirne proze KK Bagala izdala svoj prvenec, novelo Te sobe se ne da pojesti, v katerem ji je občutljivo, grobo snov uspelo združiti s prefinjenim slogom in močnim podobjem. Komorno delo z 12-letno protagonistko Terezo in štirideset let starejšim učiteljem je razburkalo slovaško kulturno srenjo in sprožilo razpravo o tabuizaciji spolnega nasilja. Z njim se je Hochholzerová leta 2022 uvrstila v finalno peterico osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, znašla pa se je tudi med peterico finalnih knjig za nagrado gimnazijcev. Knjiga je dosegla tudi takojšen mednarodni uspeh, v letu in pol je izšla v štirih jezikih, napovedujejo prevode v še deset drugih. Na Slovaškem in Češkem so novelo dramatizirali, po njej bodo posneli tudi film.

Prevod Andrej Peric,
interpretacija Gaja Filač,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Klemen Markovčič.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Opera o sestri Helen in Josephu de Rocherju, ki čaka na usmrtitev - prvič na naših valovih.

V operi spremljamo sestro Helen, ki je mentorica Josephu de Rocherju (izmišljena oseba, ki združuje dva resnična obsojenca); ta čaka na usmrtitev zaradi posilstva in umorov najstnice in njenega fanta. Podlaga za libreto je bila knjiga Dead Man Walking oziroma Zadnji sprehod, ki jo je napisala sestra Helen Prejean na podlagi spominov. Ti temeljijo na njenih delovnih izkušnjah duhovne svetovalke obsojenim na smrt v državni kaznilnici v Pensilvaniji.
Po knjigi je bil leta 1995 posnet istoimenski film s Susan Sarandon in Seanom Pennom v glavnih vlogah, leta 2000 pa je nastala tudi opera, ki so jo prvič uprizorili v San Franciscu. Ustvarila sta jo skladatelj Jake Heggie in libretist Terrence McNally, ki sta se bolj kot na polemiko o smrtni kazni osredotočila na ljudi in njihova življenja.
Gre za »tonalno opero z melodijami, ki gredo v uho,« partitura pa ima korenine v operni tradiciji, saj dramo stopnjujejo močan orkestrski razmah in čustveni izlivi vokalnih solistov. Zaslediti je tudi kvazileitmotive v Wagnerjevem slogu, na drugi strani pa je skladatelju sodobno okolje ponudilo priložnost vključitve glasbenih slogov, ki jih v opernih hišah redko slišimo, na primer rokenrol in džez. Glasba je vsekakor neposredna in neizprosno iskrena – vse to pa zahteva globoko razumevanje naših src in človeškosti v vsakem izmed nas.
V glavnih vlogah nastopajo: Joyce DiDonato (sestra Helen), Ryan McKinny (Joseph de Rocher), Latonia Moore (sestra Rose), Susan Graham (gospa Patrick de Rocher), Raymond Aceto (Upravnik zapora), Chad Shelton (Zaporniški kaplan), Rod Gilfry in Wendy Bryn Harmer (Owen in Kitty Hart) ter Chauncey Packer in Krysty Swann (Howard in Jane Boucher). Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodi Yannick Nézet-Séguin.

Avtor: Dejan Juravić

V današnji oddaji bomo spoznali umetnini, ki sta navdihnili skladatelja Miloja Milojevića, enega najpomembnejših srbskih skladateljev klavirske glasbe. Kameje: Impresije za klavir, ki so nastajale med letoma 1937 in 1942, so ena njegovih najuspešnejših zbirk klavirskih skladb. V njej je skladatelj ustvari mešanico klavirskih miniatur, ki temeljijo na likovnih delih slovitih umetnikov kot so Edgar Degas, François Boucher, Auguste Rodin in drugih.

Avtor: Katja Ogrin

Tudi danes potekajo vojne, ki se ne bi smele začeti. O nekaterih poročajo mediji, o nekaterih drugih zgolj občasno ali pa še to ne. Toda navkljub zločinskim vojnam in trpljenju žrtev v sodobnih vojnah ne bi smeli pozabiti na največji zločin 20. stoletja, na holokavst. Zato vas na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta (27. januarja 1945 je sovjetska Rdeča armada osvobodila uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau) vabimo k poslušanju odlomka iz kratkega spominskega dela Noč. Napisal ga je nobelovec Elie Wiesel, v prevodu Mojce Dobnikar je izšlo pri Didakti, odlomek interpretira Milan Štefe.

Avtor literarnega dela Elie Wiesel,
prevajalka Mojca Dobnikar,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Milan Štefe,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2019.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin