Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 18.12.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Ciaccono za violino in basso continuo v C-duru Antonia Bertalija, Koncert v c-molu za oboo, violino, godala in basso continuo, BWV 1060 Johanna Sebastiana Bacha, Sonata za inštrument s tipkami v f-molu, Kk. 466 Domenica Scarlattija, Trio v C-duru za kljunasto flavto, prečno flavto in basso continuo Johanna Joachima Quantza in Simfonija v A-duru št. 4, Wq 182 Carla Philippa Emanuela Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

V izvedbah domačih glasbenikov predvajamo uverturo k Mozartovi operi Figarova svatba in Sonato za klarinet in klavir v f-molu, op. 120, št. 1 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Mihael Kozjek

Prevod: Drago Bajt
Interpretacija: Milan Štefe

Avtor: Ars

Glasbeni izbor sklepnega dela ponedeljkove Glasbene jutranjice sestavljajo Vragova nevesta Emila Adamiča, baletna suita Bajke o Gorjancih Marjana Kozine, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Nizki rej – suita koroških svatovskih plesov za simfonični orkester Matije Tomca, Cesarjev slavček Vaclava Trojana in Koncert za harmoniko in orkester, 'Orfej in Evridika' Kaje Draksler.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vse bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti je vezana na Moravsko, rad je poudarjal, da je moravski Čeh.

Avtor: Saša Frelih

11:00
Poročila

Današnjo oddajo bomo namenili starejši generaciji slovenskih jazzovskih bobnarjev. To so bili Aleksander Skale, Janez Sever, Franc Jagodic - Koko, Jože Fink, Janez Škofic, Aleš Kersnik, Dušan Popović, Marjan Loborec, Matjaž Deu in Ratko Divjak.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Dejstvo je, da je denar zelo pomemben tako v življenju vsakega državljana kot v državi, gospodarstvu in svetovni gospodarski politiki. Z ekonomistko Marjano Kos odpiramo vprašanja, kaj je denar, kaj je nacionalni denar, kaj so komplementarne valute itd. Marjana Kos je leta 2006 v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij na temo denarja, pred mikrofon jo je Goran Tenze povabili ob odprtju Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije leta 2021.

Avtor: Ars

Umetnica bo predstavila operne arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo sopranistko Ano Pusar Jerič, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, ki se je rodila v Šentjurju. Glasbeno se je začela izobraževati na učiteljišču in glasbeni šoli v Celju, študij je nadaljevala v Ljubljani in v Salzburgu. Že med študijem je prejela več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, predvsem z arijami iz italijanskega opernega repertoarja. Umetnica je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada za vlogo Popeje v Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, leta 2003 pa Betettovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Bila je solistka SNG Opera in balet Ljubljana, nato je postala stalna članica Komične opere v Berlinu. V njej in v berlinski Državni operi, dresdenski Operi Semper ter v Operi v Wiesbadnu je dosegla največje uspehe. Sopranistko Ano Pusar Jerič bomo poslušali v izvajanju recitativa in arije Donne Elvire iz opere Don Giovanni Wolfganga Amadeusa Mozarta, arij Leonore iz opere Trubadur, Violete iz Traviate in Leonore iz opere Moč usode Giuseppa Verdija ter monologa Ariadne iz opere Ariadna na Naksosu Richarda Straussa.


.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Potem ko so uspešno izvedli enega od največjih kulturnih dogodkov na mednarodnem odru od osamosvojitve, častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, je pred našimi avtorji in avtoricami nova pomembna mednarodna priložnost: prav tako častno gostovanje na aprilskem sejmu v Bologni. Ali je prodaja slovenskih avtorskih pravic tujim založnikom še vedno neizkoriščeno področje, ki je v fazi razvoja? Ali še naprej grizemo v kolena, se približujemo razgledni točki ali že sestopamo z gore? O tem v Ars humani z literarnima agentkama Petro Kavčič (Beletrina) in Senjo Požar (Mladinska knjiga) ter Katjo Urbanija, razvijalko mednarodne knjižne dejavnosti na Javni agenciji za knjigo.

Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Avtor: Urban Tarman

Začenjamo niz oddaj, posvečen glasbi Keesa Vlaka. Nizozemski skladatelj in trobentač – decembra prihodnje leto bo minilo 10 let kar nas je zapustil – danes velja za enega najpomembnejših avtorjev glasbe za različne godbeniške zasedbe, ali za fanfarne orkestre, brass bande ali pa klasične pihalne orkestre. Vlakova glasbena dela se danes pogosto znajdejo na koncertnih sporedih, tudi zato, ker je izvajalska zahtevnost njegovih partitur precej različna; po njegovih skladbah posegajo mnoge ljubiteljske godbe, pa tudi tisti najboljši profesionalni sestavi, vselej pa gre za zanimiva in tehtna dela, vredna izvajalčeve ali poslušalčeve pozornosti. Prihodnja oddaja bo kot pritiče Božiču nadvse praznično obarvana, današnjo pa namenjamo naslednjim trem skladateljevim delom: Slavnostni uverturi, Kilkenijski rapsodiji in Limburški fantaziji.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Prejšnji teden smo v oddaji Nove glasbene generacije poslušali polovico koncerta Mala mlada glasba, ta teden pa nas čaka še preostanek. Potekal je konec maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine, na njem pa so nastopili flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak.
Ta teden bomo poslušali skladbe Message – Sporočilo, zapisano v Morsejevi abecedi Lana Podletnika Ašiča, Vrtiljak Blaža Pirnata, drugi stavek skladbe Modrina Lare Oprešnik in dve deli Lucia Žganca: Brez miru za pihalni kvintet in Klavirski trio za violino, violončelo in klavir.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Sledi izbor iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki ga usmerjamo v zgodnejša obdobja instrumentalne komponirane glasbe na Slovenskem, k opusom Schwerdta, Dusika in Dolarja.

Avtor: Primož Trdan

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ...

Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
tonska mojstra Sonja Strenar in Rok Fiamengo.
urednik oddaje Alen Jelen.

Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Avtor: Alen Jelen

Dr. Breda Marušič je profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava na Šolskem centru Celje. V svojem prispevku Iz Goge vodi cesta na plano, v katerem aktualizira dramo Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, med drugim zapiše:

''Gogovska ujetost ni fizična, ampak psihična in družbena. Goga je namreč organizem, v katerem so vse osebe povezane, opazujoče in opazovane; Gogovci intuitivno vedo, da se je v soparni noči zgodilo nekaj usodnega. Grumova Goga je kot današnji svet, v katerem smo virtualno povezani, prostovoljno razgaljeni (v prenesem pomenu in pogosto tudi dobesedno), hlepeči po vedno novem in šokantnem.''

Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Portreta za violino in klavir Marija Kogoja v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in pianista Emanueleja Arciulija. Tonsko podobo eseja je oblikovala Klara Otorepec, bralca sta Mateja Perpar in Igor Velše.

Avtor: Andrej Rot

Pianist Francesco Piemontesi je 27. oktobra gostoval v Berwaldovi koncertni dvorani v Stockholmu, kjer je s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia in finskim dirigentom Jukko-Pekko Sarastejem izvedel Mozartov 25. klavirski koncert. Prav tako je omenjeni dirigent, ki je močno povezan z deli Antona Brucknerja, vodil orkester pri izvedbi skladateljeve zadnje, devete simfonije.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes.

Režiserka in avtorica koncepta Saška Rakef,
avtorica scenarija Ana Obreza,
tonski mojster Urban Gruden,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
izvajalci glasbe – pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc,
strokovnjakinja za pedagoško delo Ana Čorić,
etnologinja in antropologinja Katarina Juvančič,
mentorica za montažo v pedagoških procesih Marta Medvešek.

Pripovedovalec – Blaž Šef
Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023.

Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Avtor: Kaja Novosel

Prevajalec in publicist Slavo Šerc sicer še ni dobil Sovretove nagrade, vendar ni najmanjšega dvoma, da je v preteklih letih in desetletjih obogatil slovensko prevodno književnost. Zato vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna z odlomkom iz romana Doma Judith Hermann, odlomka o človeškem hrčku s trdim prepričanjem.

Prevajalec Slavo Šerc,
režiser Klemen Markovčič,
interpretka Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili glasbi Charlieja Mariana, letos zaznamujemo stoto obletnico njegovega rojstva. Džezovski pihalec in eden predhodnikov tako imenovane svetovne glasbe je igral ob altovskem in sopranskem saksofonu tudi flavto ter južnoindijsko dvojno pihalo nadaswaram. V svoje sprva pretežno džezovsko ustvarjanje je vnašal elemente različnih glasbene etnične prvine, predvsem indijske.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 18.12.2023 12:45:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt