Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: ARS

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: ARS

Pregled glasbenih vsebin, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars:
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja.
Cikel oddaj Skladatelj tedna pripravlja Domen Marinčič, ime tega tedna pa je Michel-Richard de Lalande. Znan je predvsem kot avtor cerkvene glasbe in velja za največjega francoskega skladatelja slavnostnih motetov za velike zasedbe s solisti, zborom in orkestrom. Kmalu po Lullyjevi smrti je postal najljubši skladatelj Ludvika Štirinajstega. Njegovo glasbo so na francoskem dvoru izvajali vse do francoske revolucije.
Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.
V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kovačič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat je izbrala posnetek, ki je nastal 7. avgusta lani na Salzburškem festivalu. Takrat so iz avstrijske kulturne metropole pripotovali Dunajski filharmoniki in pod taktirko redno vabljenega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa izvedli Simfonijo št. 6 v a-molu, imenovano tudi 'Tragična', Gustava Mahlerja.
V petih oddajah Zborovska glasba vas bomo popeljali v zgodovino tekmovanj Naša pesem, ki jih pripravljajo v dvorani Union v Mariboru. Iz srečanj pevskih zborov nekdanje domovine se je na enem najbolj priljubljenih in akustičnih odrov daleč naokrog rodilo eno najzahtevnejših državnih tekmovanj, ki še danes velja za najtrši oreh in najprestižnejši dosežek vsakega slovenskega pevskega zbora. O tem, kako se je začelo, in kaj je znano o predhodnikih tega tekmovanja se bo Urška Čop Šmajgert pogovarjala s Francijem Pivcem.
V oddaji Glasba, gledališče in jazz Aleksander Golja predstavlja film Top Hat, v prevodu Cilinder, ki je nastal v Hollywoodu leta 1935. V filmu nastopata Ginger Rogers in Fred Astaire, film pa sodi v zvrst screwball komedij, ki so bile v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni hiter in zabaven dialog ter situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo.

Avtor: Marko Šetinc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan ima za seboj že dolgo ustvarjalno pot. Napisal je več kot dvanajst pesniških zbirk in izdal več knjig esejev. Zadnja take vrste z naslovom Arheologija sedanjosti: eseji o knjigah, književnosti in še čem je izšla lani. Zupan ohranja tudi pesniško kondicijo, lani je med drugimi izšla njegova pesniška zbirka Sanjska knjiga. Za oddajo pa smo izbrali starejšo Zupanovo pesem z naslovom Jan Plestenjak je žalosten in zamišljen, v katero je pesnik vključil številne navezave na slovenske in svetovne umetnike, literate in glasbenike.

Avtor: Ana Rozman

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

De Lalande je pri enaintridesetih nasledil Lullyja in dobil naziv nadzornika komorne glasbe na francoskem dvoru, a je komponiral predvsem za bogoslužje. Tri leta pozneje so mu dodelili četrtino dolžnosti vodje kraljeve kapele. Zatem je postopno prevzemal naloge kolegov ter leta 1715 naposled postal prvi glasbenik, ki je povsem sam vodil kapelo v Versaillesu. Tako imenovani veliki moteti, s katerimi se je proslavil Lalande, so po večini uglasbitve psalmov ali odlomkov iz Visoke pesmi.

Avtor: Domen Marinčič

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Avtor: ARS

Simfonijo za veliki orkester je Marija Lipovšek dolgo snoval, ustvarjal jo je v letih od 1940 do 1970, saj je tudi po prvi izvedbi partituro večkrat predelal. Čeprav nima programske vsebine, je skladba odsev prelomnih časov ob začetku druge svetovne vojne. Odraža tudi skladateljevo upanje, da bo za težkimi preizkušnjami nastopila srečnejša doba.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče prek ozemelj treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave.

Avtor: Ivan Merljak

V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Glavni namen so dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) "predmiselnega kaosa", v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih, ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič.
Uporaba turškega loka kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski živec, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi januarja 2020. Vabimo vas k poslušanju.

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra

Avtor: ARS

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: ARS

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: ARS

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: ARS

Salzburški festival je že celo stoletje eden najpomembnejših klasičnih dogodkov na svetu. V štirih čarobnih poletnih tednih Mozartov rojstni kraj ponuja prizorišče za prvovrstne predstave z najboljšimi zvezdami v glasbi in gledališču, ki vedno prispevajo k trajni zapuščini umetnosti. Na lanskega so za koncert 7. avgusta iz avstrijske kulturne metropole pripotovali Dunajski filharmoniki in pod taktirko redno vabljenega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa izvedli Simfonijo št. 6 v a-molu, imenovano tudi Tragična, Gustava Mahlerja.

Avtor: Polona Kovačič

Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, Kok hosaš? – Kako ti je ime?, v pete smo ligal – v posteljo smo legli ... To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimiv govor z območja zgornjega dela Selške doline. Slišali bomo ponovitev oddaje.

Avtor: Aleksander Čobec

Pozdravljeni, ljubiteljice in ljubitelji zborovske pesmi. Lahko rečemo, da je Maribor že od konca 19. stoletja, še močneje od začetka dvajsetega, pravo zborovsko središče. Od druge polovice prejšnjega stoletja pa zibelka slovenskega in mednarodnega merjenja izbranih, najboljših in najambicioznejših zborov, ki so glas mesta ob Dravi posneli po svetu. Živimo v letu, ki tudi zborom ni naklonjeno …
V petih oddajah vas bomo popeljali v zgodovino tekmovanj, ki jih pripravljajo v dvorani Union v Mariboru. Iz srečanj pevskih zborov nekdanje domovine se je na enem najbolj priljubljenih in akustičnih odrov daleč naokrog rodilo eno najzahtevnejših državnih tekmovanj, ki še danes velja za najtrši oreh in najprestižnejši dosežek vsakega slovenskega pevskega zbora.
Kako se je začelo, kaj je znano o predhodnikih tega tekmovanja, o tem Urška Čop Šmajgert v pogovoru s Francijem Pivcem.

Avtor: Urška Čop Šmajgert

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik Josip Freuensfeld se je rodil 27. maja 1861 na Radinskem vrhu pri Radgoni, umrl pa leta 1893 v Pragi. Šolal se je najprej na ljudski šoli v Veržeju in v enorazredni realki v Ljutomeru. Nato je študiral na mariborskem učiteljišču in postal učitelj. Pisal je predvsem za mladino. V poeziji se je zgledoval po Stritarju in Gregorčiču, tudi po Aškercu. Njegove pesmi so posmrtno izšle v zbirki Pesmi ugašajo. Nekaj Freuensfeldovih pesmi v oddaji interpretira Željko Hrs.

Avtor: ARS

Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja …Ta pa se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in položaji, ki so predstavljenie z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pavel Vilikovský, pisatelj, esejist, publicist, urednik in prevajalec, je osrednje ime sodobne slovaške proze. Živel je med letoma 1941 in 2020, v tem času pa izdal več kot dvajset proznih del različnih žanrov, v katerih se intimne teme vztrajno prepletajo z družbeno refleksijo.
V ospredju oddaje je avtorjeva knjiga Čarobni papagaj in ostali kič. V njej je zbranih osem kratkih zgodb, ki so med seboj raznolike in tvorijo zelo premišljeno celoto. V veliki meri povzemajo in poosebljajo avtorjevo poetiko ali bolje rečeno predstavljajo njeno dovršeno sintezo. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2016 posneta v režiji Igorja Likarja, je pripravila Špela Sevšek Šramel.

Avtor: ARS

Maja je pri založbi Kairos izšla izvrstna plošča Levitev (Mould), drugi samostojni izdelek (v kakšnem izmed naslednjih terminov bomo podrobneje predstavili tudi ploščo Earthing; založba Wergo, 2020) italijanske skladateljice Clare Ianotte, vse bolj prepoznavnega imena v svetu sodobne komponirane glasbe. To priložnost bomo izkoristili tudi za prvo predstavitev skladateljice pri nas, po izvedbi njene skladbe na ljubljanskem Forumu nove glasbe decembra lani.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin