Alen Jelen

Kaj mu je danes sreče tat?

Saj polje več cvetic rodi, devic dežela več goji.

Jaz mislil sem, da nam bo zet, naš sosed, ki je lep in vrl.

Bodo te ljudje srečevali, pa te bodo popraševali:Kod si hodil, kje si bil? Kje si čevljičke rosil?

Počasi je korakal Lovre od vasi po obrobju proti Slemenicam. Veliko je izvedel iz zadnjega pogovora z Marijanom, kar ga je zabolelo v srce.

Bilo ni godu, svatovšnje, semnjá, da tje ne bili bi vabili ga.

Črt in ljubav se mi v prsih borita. »Zakai li?« vprašuješ. Sam ne vem, a ta boj čutim in silno trpim.

Skupaj midva sva sedela, nama lep večer je bil.

Pa povedati ti moram kaj o svojem življenju in o svojih novih gospodarjih in prijateljih...

Srce je prazno, srečno ni.

Še enkrat naj te vidim, da boš tod lazil, pa ti bom puško stolkel na buči!

Na srcu, se mi zdi, en kamen mu leži.