Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Izšlo je Glas izgubljenega raja (Moderna palestinska poezija)

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.

Radijska igra Sandi Sitar: Ali lahko umre rudnik živega srebra?

Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978

Glasba 20. stoletja Friedrich Gulda

"Nobenega zagotovila ni, da bom postal velik jazzovski glasbenik, vendar pa vsaj vem, da počnem pravo stvar". To je nekoč izrekel pianist in občasno tudi skladatelj Friedrich Gulda, eden od bolj zanimivih imen jazza in klasične glasbe v dvajsetem stoletju. Gulda se je rodil 16. maja leta 1930 in je v prvih treh desetletjih ustvaril bogato in uspešno glasbeno kariero kot interpret Mozarta in Beethovna. Leta 1956 je nastopil jazz klubu Birdland v New Yorku in od takrat naprej je bil ves čas dejaven tudi v jazzu. Ustvarjalno energijo je posvečal tako klasični interpretaciji, jazzu, improvizaciji in v določeni meri tudi komponiranju.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 4/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lastovka 33. natečaj za nagrado lastovka

Iščemo najboljšo kratko zgodbo.

Aktualno

Ars aktualno In memoriam - Alice Munro

13. maja je umrla Nobelova nagrajenka za književnost in dobitnica številnih drugih uglednih nagrad, kanadska pisateljica Alice Munro. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in vse življenje vztrajala pri tej zahtevni literarni zvrsti. Uredniki so Alice Munro zelo cenili, hkrati pa je bila trd oreh zanje. Pri izpopolnjevanju in popravkih svojih besedil namreč ni odnehala in je napisala po dve ali več različic. Menda je odklonila branje korektur za ponatis svoje zbirke Ubežnica z besedami: "Ne, kajti zgodbe bi v tem primeru napisala na novo." Regionalno žarišče večjega števila njenih pripovedi je Huron County v jugozahodnem Ontariu, blatno ruralno okolje ali zakotna mesteca, posejana ob jezeru Huron. Na tem ozadju njeni liki, večinoma protagonistke, iščejo svojo pristno identiteto, saj jim šele ta omogoči, da se deloma samouresničijo. Številni teksti Alice Munro imajo avtobiografsko osnovo, saj tudi sama prihaja iz podeželskega Winghama v Ontariu. Kot Alice Ann Laidlaw se je rodila leta 1931 očetu kmetovalcu in materi učiteljici. Odraščala je v skromnih razmerah, vendar obdana s knjigami. Dobila je dveletno štipendijo za študij angleškega jezika na Univerzi zahodni Ontario, se pri dvajsetih poročila z Jamesom Munrojem, nato pa sta se zakonca preselila v zahodni Vancouver, kjer sta odprla knjigarno. Iz njenega življenjepisa izvemo še, da je bila poročena dvakrat in je v prvem zakonu rodila tri hčerke. Najprej se je preživljala s priložnostnimi deli kot natakarica, obiralka tobaka in knjižničarka. Po več selitvah se je z družino ustalila v Clintonu, v bližini svojega rojstnega kraja. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in potem svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Zaradi subtilnosti njenih pripovedi so jo večkrat primerjali s Čehovom, z vidika razpoloženja v njenih zgodbah pa tudi z Williamom Faulknerjem.

Ars aktualno Začel se je 77. filmski festival v Cannesu

V dežju se je sinoči začel 77. filmski festival, ki slavi sedmo umetnost, a letos je bil uvod napet in tak bo zagotovo celoten festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep.

Ars aktualno Kit na plaži

V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu napovedujejo novo slovensko opero Kit na plaži. Gre za priredbo romana Vinka Moderndorferja, ki je tudi režiser predstave. Avtor glasbe je Iztok Kocen, libreto je napisal Jakob Barbo. Opera je nastala v produkciji Zavoda Novo mesto.

Ars aktualno Založniki vztrajajo, da se sredstva nižajo, ministrstvo meni drugače

Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.

Ars aktualno Na 77. filmskem festivalu v Cannesu se bodo letos zvrstili med drugim novi filmi Francisa Forda Coppole, Alija Abbasija in Paola Sorrentina

V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Kraljestvo planeta opic in zgodovina najdlje trajajoče znanstvenofantastične filmske franšize v zgodovini

V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Po deželi stečkov, srednjeveških nagrobnikov na Zahodnem Balkanu

Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.

Ars aktualno Festival Crossing Europe v Linzu

V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.

Ars aktualno Metropolitansko življenje v objektivu – fotografska razstava Mance Juvan

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.

Ars aktualno Nika Jurman je za film Borbike prejela glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma

Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.

Ars aktualno Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

Kultura

Podobe znanja Saša Čaval: Stečki so nadverski in nadetnični pojav, ki bi tudi danes lahko združeval ljudi

Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.

Svet kulture Bifest: LGL showcase mladih lutkarjev in 77. filmski festival v Cannesu

V Lutkovnem gledališču Ljubljana se začenja BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, s katerim Lutkovno gledališče v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo mladim lutkarjem omogoča, da v profesionalnih produkcijskih pogojih zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V francoskem Cannesu pa že od torka, v bolj napetem ozračju kot sicer, poteka 77. mednarodni filmski festival. Poročamo o filmih Nebrušeni diamant in Dekle z iglo.

Izšlo je Glas izgubljenega raja (Moderna palestinska poezija)

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.

Razgledi in razmisleki Jeroen Olyslaegers: "Zgodbe druge svetovne vojne me preganjajo."

Sredi aprila je bila v Kinodvoru projekcija filma z naslovom Wil režiserja Tima Mielantsa z letnico 2023, posnetega po romanu pisatelja Jeroena Olyslaegersa. Slovenci ga poznamo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Wil je ime osrednjega protagonista, mladega moškega, ki se med drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo pridruži policiji v Antwerpnu in je ujet med skrajnosti vseh vrst od kolaboracije do pripadnosti osvobodilnemu gibanju. Knjiga, sicer izjemna uspešnica, ki je pisatelju Olyslaegersu prinesla štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, to pomeni tudi velik prodajni uspeh, in je prevedena v več jezikov, odpira veliko vprašanj. Tadeja Krečič se je z Jeroenom Olyslaegersom po projekciji v Kinodvoru pogovarjala prav o pogosto zamolčanih straneh zgodovine, ki pa tako ali drugače najdejo pot do literature ali filma, umetnosti, skratka.

Svet kulture Začel se je 77. Cannes, častna zlata palma v roke Meryl Streep

Včeraj se je v Cannesu začel 77. filmski festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep. Sicer pa je bil uvod razmeroma napet in tak bo zagotovo celoten festival. Iz Cannesa se nam oglaša Ingrid Kovač Brus. V oddaji se spominjamo tudi nedavno preminule kanadske pisateljice Alice Munro.

Glasovi svetov Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe

Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam

Literarna matineja Razpotja sodobnega slovenskega romana

Letošnja komisija za nagrado kresnik je izbirala med 185 romanesknimi naslovi; lani jih je bilo nekoliko manj – nabor romanov, ki so se potegovali za to nagrado, je obsegal 170 del. Zato pa je bilo leto prej, v letu po epidemiji, število novih izvirnih slovenskih romanov – 200. Zdi se, da našo romaneskno, morda celo literarno ustvarjalnost sploh, zaznamuje izjemna produktivnost. Kakšne pa so kakovost, izvirnost, drznost teh del? Gostimo člana komisije za nagrado kresnik, literarna kritika, Roberta Kureta in Tanjo Petrič.

Jezikovni pogovori Jezikovne premene in prevzemanje

Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Svet kulture Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum in opera Kit na plaži

Uro in dvajset minut dolga opera Kit na plaži je sodobna pripoved o inteligentni in kljubovalni najstnici Niki, ki se sooča z značilnimi težavami: ljubezenskimi izzivi, šolskimi obveznostmi in napetostmi v domači hiši. Ima pa še en poseben izziv, bratca Igorja z downovim sindromom. Opero režira Vinko Möderndorfer, nastala pa je prav po njegovem romanu. Premiera bo v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Naša téma pa je še 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki se odvija v litovski prestolnici Vilni.

Kdo smo? 70 let avtomobilov iz Novega mesta

Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali.

Esej na radiu Alex Kama Devetak: V iskanju navdiha

Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.

Glasba

Skladatelj tedna Zlata doba francoske simfonije, 5. del

Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V peti oddaji predvajamo glasbo Henrija Sagueta.

Glasba našega časa Nova estonska orkestrska glasba

Poslušamo izbor sodobne estonske glasbe, poslušali bomo tri dela, nastala v zadnjem dobrem desetletju, dela Marianne Liik, Helene Tulve ter Tõnuja Kõrvitsa.

Banchetto musicale Schubertiade: An Die Musik, Seviqc Brežice 2023

Schubertiade: An Die Musik – Glasbi je naslov zadnjega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je potekal 25. avgusta 2023 na Gradu Snežnik. Na njem je nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki je pod umetniškim vodstvom Borisa Šinigoja izvedla Schubertiado, historično zvesto obuditev večera samospevov, kakršnemu je lahko prisluhnil ali na njem nastopil tudi Franz Schubert sam. Schubertova glasba vselej gane in povzdigne dušo. Svoj najintimnejši trenutek brez dvoma doseže v obliki samospeva, pa tudi nekaterih lirično ubranih večglasnih pesmi za ženske glasove ob nežni spremljavi romantične kitare. Te nas s pretanjeno uglasbenimi pojočimi verzi nemško govorečih romantičnih pesnikov nagovarjajo naravnost v srce. Pri podajanju nepozabnega večera Schubertove komorne glasbe, to je resnične Schubertiade, jim predano priskočijo na pomoč lirično ubrani instrumentalni intermezzi z navdihujočim prepletom spevne kljunaste flavte, milozvočnih godal in srebrnih kitarskih strun. Poleg samospevov nas v oddaji čakajo še večglasne pesmi ob spremljavi romantične kitare ter instrumentala dela Schuberta in njegovih sodobnikov Václava Tomáša Matějke in Heinricha Augusta Marschnerja. Nova Schola Labacensis: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran Nadia Magister, mezzosopran K.G. Blažka Mraz, kljunasta flavta Tomaž Šinigoj, violina in viola Miha Šinigoj, violončelo Boris Šinigoj, romantična kitara

Mladi virtuozi Oboist Tevž Kupljenik

Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Po belih in črnih tipkah Ameriški pianisti, 2. del

Ko je orožje potihnilo, so se stvari počasi vrnile v stare tire, vendar je vojna pustila svoje posledice. Artur Schnabel se ni nikoli več vrnil v Evropo, Rubinstein pa je koncertno bojkotiral Nemčijo. Nekatere evropske pianiste so obtožili sodelovanja z agresorjem in so imeli težave z nastopanjem čez lužo, kamor so se poleg drugih zatekli Arrau, Serkin in Horowitz. V tem času se je v Združenih državah uveljavljala mlada generacija pianistov, rojenih na ameriških tleh.

Skladatelj tedna Zlata doba francoske simfonije, 4. del

Na prehodu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V četrti oddaji predvajamo glasbo Arthurja Honeggerja.

Operna jutranjica Verdi in Boito

Dejstvo je, da nisem nikoli mislil na vaša leta – ne ko sem z vami govoril, ne ko sem vam pisal, ne ko sem delal z vami. Obstaja argument, ki je močnejši od let, in sicer ta, da so po Otellu ljudje komentirali, da boljšega načina za sklep vaše kariere preprosto ni. Vendar ste vse življenje iskali dobro temo za komično opero in govorili, da v vaši glavi že obstaja misel o umetnosti, ki je hkrati plemenita in polna radosti. In samo en način je, da presežete Otella – da se z operne scene triumfalno umaknete s Falstaffom. Glede na to, da ste prikazali čisto vse krike človeškega srca … ali se vam ne zdi dobro, da bi kariero sklenili s smehom? (Boito v pismu Verdiju)

Glasni novi svet Zvok materije

Prisluhnili bomo novi elektronski in elektroakustični glasbi veteranke sodobne glasbe in zvočne umetnosti Christine Kubisch in dvema mlajšima ustvarjalkama, Jessici Ekomane ter Simini Oprescu.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb (49): Melodija ritma

V oddaji 'Melodija ritma' iz cikla Modrost hitrih sprememb bo Primož Novšak poustvaril Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru – orkester Slovenske filharmonije bo vodil Marko Letonja; orkester Berlinske filharmonije pa bo pod vodstvom Herberta von Karajana zaigral prvi stavek Brucknerjeve Tretje simfonije. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše.

Glasbeni utrip Wayne Marshall navdušil na ljubljanskem koncertu

Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo.

Mojstri samospeva Samospevi Antonina Dvořaka, 3. del

1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.

Jazz

Jazz session Sirintip & Nils Landgren

Švedski pozavnist je v okviru projekta "Radiojazzgruppen" povabil k sodelovanju tajsko-švedsko glasbenico Sirintip Phasuk (1991) , ki je za koncert v Stockholmu pripravila avtorski program. Nastopili so še Emelie Molander, violina; Maja Molander, čelo; Hildegunn Oiseth, trobenta; Nils Landgren, pozavna; Kai Sundqvist, tenor saksofon, fagot, flavta, klarinet; Samuel Löfdahl, kontrabas; Anna Gréta Sigurðardóttir, klavir; André Ferrari, tolkala; Jonathan Lundberg, bobni.

Orkestralni jazz Milko Lazar & Bojan Gorišek

Pred nocojšnjim koncertom Lazar/Gorišek obujamo Lazarjev Koncert za klavir in jazzovski orkester iz leta 2001. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo sicer ob 20. uri koncert dveh slovenskih mojstrov črnobelih tipk in kompozicije. Ob dvajsetletnici skupnega ustvarjanja sta pripravila pester program komponistov Philipa Glassa, Davida Bowieja, Briana Ena in Milka Lazarja. V že skoraj razprodani Gallusovi dvorani se torej obeta pravi klavirski spektakel.

Jazz avenija Program jazz festivala Cerkno 2024

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega džezovskega festivala v Cerknem, ki bo na trgu sredi mesta od četrtka, 16. maja, do sobote, 18. maja, na Starem placu sredi mesta. Na vrsti bodo skladbe kitarista Sama Šalamona, zasedbe I'll Considered, pihalke Jasne Jovičević, saksofonista Dariusa Jonesa in vokalistke Sofie Jernberg.

Samo muzika Milko Lazar kot pianist

Predvajali bomo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet. Leta 2000 sta s pianistom Bojanom Goriškom zasnovala klavirski duet, uspešno je koncertiral po vsej Evropi in bil trikrat tudi v Združenih državah Amerike. Letos se bosta predstavila z novim repertoarjem.

Jazz Ars Sting in jazz

Oddajo bomo namenili Stingovi glasbi, njegovim uspešnicam v jazzovskih priredbah in sodelovanjem z jazzovskimi glasbeniki. Konec februarja je na enem samem koncertu v Tampi nastopil s pevcem Billyjem Joelom. Sting zadnje čase koncertira v Dubaju, Las Vegasu, New Orleansu, Mumbaju, toda dobra novica je, da se Sting vrača tudi v Slovenijo – v sredo, 29. maja bo nastopil v ljubljanskih Stožicah.

Jazz avenija Skladatelj in trobentač Chris Botti

Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike. 15. maja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Samo muzika Oto Pestner

Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja »Lockjaw« Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.

Samo muzika Narodno-zabavni jazz

Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa - Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so buli vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.

Jazz Ars Saksofonist Teddy Edwards – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.

Tretje uho Boštjan Franetič - Siciljanka

Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.

Radijska igra

Radijska igra Sandi Sitar: Ali lahko umre rudnik živega srebra?

Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978

Kratka radijska igra Sebastijan Pregelj: Tako gre ta svet

Pregelj s kratkimi stavki, pedagoško skrbnimi in dobronamernimi prepovedmi, ki jih izrekajo otroku, naslika grozljivost sodobne globalne družbe, temelječe na totalitarizmu, prepovedih, brezčutnosti, skrivanju, hinavščini, pretvarjanju in brezobzirnosti, s tem pa seveda naslika tudi posameznikovo osamljenost in brezup. Iz zgodbe je nastala mojstrska radijska miniatura. Prirejevalka in režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Glasovi - Milan Štefe, Saša Mihelčič, Veronika Drolc, Jaka Lah, Maja Sever, Rok Matek, Željko Hrs, Lidija Hartman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2011.

Radijska igra Ivan Tavčar: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del

Kleni, robati in utrujeni lovci v povesti V Zali ob počitku med lovom razkrijejo svoje najnežnejše in najbolj skrite misli o ljubezni. Njihove izpovedi se končajo z uspešnim lovom, ko ustrelijo kar dva divja petelina, pojoča pesem ljubezni, s čimer se vnovič potrdi misel, da je ljubezen pogubna za vse. V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi, tri so prirejene za radio. V prvem izmed dveh delov v torkovem terminu bo na vrsti prva izpoved. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023.

Radijska igra Žarko Petan: Koračnica za pohabljence

Igra obravnava tragično temo izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni in ima povsem dokumentarno ozadje. Petan jo je zavil v bizarno metaforo, tema pa je in verjetno tudi še bo vzbujala vrsto prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik. Ubesedil pa jo je izključno z literarno močjo in človeško modrostjo ter tako dosegel eminentno umetniško izpoved. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gostilničar - Boris Juh Hans - Pavle Ravnohrib Franciska - Lučka Počkaj Stojan - Slavko Cerjak Mica - Judita Zidar Prvi vojak - Iztok Jereb Franc - Milan Štefe Mama - Mojca Ribič Drugi vojak - Boris Kos Vesna - Mojca Fatur Tone - Jožef Ropoša Maja - Darja Reichman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2003

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 6 – Umira …

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V sklepnem, šestem delu dekle z avtom po nesreči povozi kokoš. Kar sprva izgleda kot vljudnostna, a empatična interakcija, v kateri se razburjeno dekle želi opravičiti, postane igra manipulacije in čustvenega izsiljevanja, s katero zakonca dajeta slutiti napeto in nevarno vzdušje. To pa na simbolni ravni že nakazuje vojno – in grozote, povezane z njo. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Dekle – Doroteja Nadrah Vasjeva žena – Iva Krajnc Bagola Vasja – Vladimir Vlaškalić Produkcija Uredništva igranega programa

Radijska igra Slavko Grum: Josipina

Grum je v svojih črticah izpričeval svojo ambivalentnost do erotike. Njegova proza je ples Erosa in Tanatosa, zanimajo ga erotični stiki med socialno in generacijsko oddaljenimi posamezniki. Vse pa se zgodi le v njegovi razgibani notranjosti in v bogati erotični domišljiji. Režiser: Iztok Tory Prirejevalec: France Uršič Tonska mojstrica: Metka Rojčeva Avtor izvirne glasbe: Lojze Lebič Gospod N - Karli Brišnik Gospodinja - Katja Levstik Josipina - Anica Veble Dekle - Anica veble Liza - Polona Vetrih Deček - Barbara Levstik Punčka-Marička - Neža Simčič Moški - Rajko Stupan Ženska - Marjeta Gregorač Sosed - Ivo Jan Sluga - Stojan Colja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972.

Kratka radijska igra Egist Zagoričnik: Godot v puščavi

Avtor že v naslovu pokaže, da meri na svetovno znani primer dramatike absurda, znamenito Beckettovo delo Čakajoč na Godota. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Igralci - Dario Varga, Borut Veselko, Bojan Emeršič, Nataša Dolenc, Matej Rus Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Radijska igra Primož Vresnik: Kačji virus

Pustolovska drama s prvinami fantazijske srhljivke pripoveduje o katastrofi, ki doleti vaščane v majhni vasi ob Dravi zatem, ko mladi brodnik nevede prepelje čez reko nadnaravno silo. Vresnikova igra opozarja na skrito prisotnost zla, na njegovo uničevalno moč, ki je ljudje v sebi ne zmorejo obvladati. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godna Brodnik – Polde Bibič Brodnikov sin – Uroš Smolej Gospodarica, Starka – Jerca Mrzel Gospodar – Aleš Valič Virus – Polona Vetrih Srepo oko – Mojca Funkl Liza – Polona Juh Menih – Boris Ostan Jobe – Primož Ranik Ženski glas – Tina Uršič Moški glas – Tom Ban Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Radijska igra Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples

Van Goghovo usodo je Ivan Mrak uporabil za izpoved svojega pogleda na življenje kot izraz usodnosti, umerjane po višjem etičnem principu. Zato je Van Gogh v Mrakovi tragediji predvsem metafora za človeka, ki se v svojem življenju odloči za brezpogojno dejanje: za zavezanost umetnosti, saj naj bi kot edini medij odkrivala resnico sveta. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Van Gogh - Radko Polič Paul Gaugin - Boris Kralj Theo van Gogh - Karel Brišnik Doktor Gachet - Janez Albreht Rachel - Maja Sever Madame - Ivanka Mežan Glasovi množice - Vesna Penarčič, Irena Duša, Ana Duša, David Kladnik, Janko Rudolf, Sonja Pavčič, Milena Sovdat, Katarina Djuršić, Anica Šinkovec, Danijel Šmon, Miha Kavčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1987

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 5 – Kaj misliš, da je blo prej tukaj?

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V petem delu ima ruski vojak v kleti pridržano mlado novinarko. Žrtev in rabelj znotraj agresivnega odnosa razkrivata več spektrov grozot vojne. A se znotraj sadistične interakcije postopno odkrivajo blagi drobci humanosti in osnovne človeške bližine, ti pa zamajejo razmerja moči v njunem odnosu … Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ona – Doroteja Nadrah On – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto junija 2023

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Račun

Kritična družbena drama je napisana v obliki kriminalke. V njej je prikazan primer državnega kriminala, ki je pogost pojav v tranzicijskih državah, kakršna je Slovenija. Čustveno obarvana zgodba o prehodu državnega podjetja v zasebne roke kaže drugo stran podivjanega in brezobzirnega kapitalizma. To povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, naposled pa tudi to, da se eden od najstarejših delavcev iz obupa nad razmerami odloči za podobno dejanje kakor Cankarjev hlapec Jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo kriminalno početje. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vladimir – Dare Valič Policijski inšpektor Osterman - Aleš Valič Stari Seničar - Boris Cavazza Dušan Seničar - Jernej Kuntner Marjan - Marko Simčič Boris - Bojan Emeršič Majda - Stannia Boninsegna Rafik - Jernej Šugman Natakarica, Tajnica - Barbara Žefran Jože, Glas po megafonu – Marjan Hlastec Glas iz tranzistorja - Klemen Konda Hermann - Janez Albreht Množica – Marjan Hlastec, Barbara Žefran, Primož Debevec, Alenka Kovačič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Verstva

Sedmi dan Binkošti - praznik Svetega Duha

V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.

Sledi večnosti Simbolna sporočila rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah

Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«

Musica sacra Duhovna glasba Antonina Dvořaka, 1. del

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.

Bogoslužje Prenos maše iz Zaloga

Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.

Sedmi dan Kaj pomeni biti pokončen kristjan?

Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.

Sledi večnosti O moči prijaznosti

Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.

Musica sacra Večernice Blažene Device Franza von Bibra

Letos mineva 300 let od skladateljeve smrti. Bil je češkega rodu, a je večji del svojega življenja služboval pri salzburškem nadškofu. V Benetke ni nikoli potoval, a se je - tako kot takrat ves svet - zgledoval po Claudiu Monteverdiju. Kot on, je tudi Biber ustvaril Večernice Blažene Device; tokrat jih boste lahko slišali v izvedbi ansambla Capella Musicale Beata Vergine del Rosario.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na šesto velikonočno nedeljo prenašamo sveto mašo iz Marijinega svetišča na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Pri maši sodeluje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Sledi večnosti Marijin mesec maj

V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.

Sedmi dan Akademik Jože Krašovec o vrednotah

Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?

Musica sacra Na pravoslavno veliko noč – z glasbo romunske, grške in ruske cerkve

Hristos vaskrse, Hristos anesti, Hristos a inviat so vzkliki, ki jih pravoslavni verniki različnih dežel, narodnosti in jezikov izrekajo v pozdrav na pravoslavno veliko noč pogosto so vtkani tudi v liturgično glasbo. Melodije včasih izvirajo iz ljudstva, veliko pa je tudi takih, ki imajo avtorja; velika noč s svojim sporočilom je namreč navdihnila tudi glasbene ustvarjalce vzhodnih pravoslavnih cerkva, med njimi romunske, grške in ruske.

Literatura

Lirični utrinek Fadva Tukan: Kam

Fadva Tukan, rojena leta 1917 v mestu Nablus, slovi kot prva dama palestinske poezije. Kot je zapisano v antologiji moderne palestinske poezije, je bila Fadva Tukan prva, ki si je upala kljubovati strogi patriarhalni družbi ter javno izraziti svoja čustva in misli. Sredi šestdesetih se je nato s svojo poezijo priključila boju palestinskega naroda za neodvisnost in ga podpirala vse do svoje smrti leta 2003. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira Ajda Smrekar, produkcija 2023.

Literarni nokturno Laura Riding Jackson: Ena jaz

Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.

Literarni večer Katja Gorečan: Kaj smo bile, preden smo postale to?

... Kako smo postale dekle, mlada pesnica, nesojena mamica, babica, vdova, čarovnica ... Katja Gorečán je pesnica, pisateljica, dramatičarka, vse v enem, saj nekatera njena besedila presegajo zvrstne oznake. V poezijo vnaša dramske elemente, v roman poetične, dramsko besedilo pa osvobaja dramske forme. Avtorica oddaje Jera Krečič, igralca Mojka Končar in Jakob Šfiligoj, bralka Eva Longyka Marušič. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: Saška Rakef. Posneto maja 2024.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 4/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Wilfred Owen: Himna v čast smrti zapisane mladosti

Wilfred Owen je bil britanski pesnik in vojak. Danes je poznan kot eden vodilnih pesnikov prve svetovne vojne, katere žrtev je bil tudi sam – padel je tik pred koncem vojne, star komaj 25 let. V svoji vojni poeziji je opisoval grozote vojne, spopade v strelskih jarkih in bojevanje s plinom. Himna v čast smrti zapisane mladosti sodi med njegove najznamenitejše pesmi. Avtor prevoda: Mart Ogen, interpretira: Branko Jordan, produkcija 2011.

Literarni nokturno Alice Munro: Resnično življenje

Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 3/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo. Ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Rita Odah: Policijska Ura

Palestinska pesnica in pisateljica Rita Odah se je rodila v Nazaretu leta 1960. Izdala je več pesniškh zbirk, piše pa tudi eseje in kratke zgodbe. Njena poezija je pisana v prostem verzu, dlikujejo pa jo hitre, izrazite poteze, ki zrcalijo nemirni vojni čas. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira: Ajda Smrekar, produkcija leta 2016.

Literarni nokturno Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Literarni večer Abdellah Taïa: Počasno življenje

Maroški pisatelj in filmar Abdellah Taïa se je rodil leta 1973 v mestecu Salé pri Rabatu. Po študiju na univerzah v Rabatu in Ženevi se je pri šestindvajsetih preselil v Pariz in tam opravljal doktorat iz francoske književnosti 18. stoletja, hkrati pa se intenzivno seznanjal s filmsko in likovno umetnostjo. Abdellah Taïa je avtor številnih samostojnih knjig, po večini romanov na avtobiografski podlagi; skupaj s filmskim producentom in režiserjem Frédéricom Mitterrandom pa je napisal intimno in družbeno zgodovino Maroka. Taïa je prvi odkrito gejevski pisatelj in filmar iz Maroka, države, v kateri je za istospolno usmerjenost zagrožena zaporna kazen. Javno se je razkril leta 2006, naslednje leto pa se je znašel na naslovnici neodvisnega maroškega časopisa TelQuel, v katerem so objavili intervju z njim. Odtlej je javni zagovornik pravic skupnosti LGBTQIA+ v islamskem svetu. Avtor oddaje in prevajalec Andrej Peric, interpret Blaž Šef, bralka Mateja Perpar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 2/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Ocene

Ocene

1891 epizod

Krištof Dovjak: Razstreljeni soneti ali neobstoječi dnevnik

5 min

Štefan Kardoš: Stric Geza pripoveduje

5 min

Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila

9 min

3JA!

1 min

Izzivalci

3 min

Suhe trave

3 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Video

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe

Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Ars humana Jožef Muhovič: ''Danes živimo v času, ki bi mu lahko rekli vmesnost''

Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako po njeni strukturni plati kot tudi vplivu na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje čez 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da, kot pravi Konfucij, poimenuje pojme. In čeprav bi se komu navzven zdelo, da je njegovo področje raziskovanja povsem formalno, prav s svojimi knjigami, članki, eseji pokaže, kako je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi zunaj racionalnega in v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleau-Pontya, ki zapiše, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati skozi intenzivno in gosto desetletje med letoma 2008 in 2018, ko so s kolegi (B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravili kar nekaj velikih in odmevnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno od izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos. Slika: izrez naslovnice knjige Jaz in moj svet – Skice za avtoportret

Podobe znanja Katarina Mohar: Ali lahko umetna inteligenca pove, kaj je bilo na starih freskah, preden jih je poškodoval zob časa?

V Rijksmuseumu v Amsterdamu so se leta 2019 lotili posebne oblike restavracije nemara najbolj ikonične slike, kar jih hrani ta muzej. Znameniti Nočni straži Rembrandta van Rijna so namreč v začetku 18. stoletja, ko so jo z izvorne razstavne lokacije premestili v amsterdamsko mestno hišo, obrezali robove, da se je prilegala novemu domovanju. Ker se odrezani deli žal niso ohranili, so si v muzeju v projektu Operacija Nočna straža zadali ambiciozno nalogo; s pomočjo umetne inteligence so se lotili rekonstrukcije celotne izvorne podobe Rembrandtove slike.

Jezikovni pogovori Jezikovne premene in prevzemanje

Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Radijska igra Žarko Petan: Koračnica za pohabljence

Igra obravnava tragično temo izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni in ima povsem dokumentarno ozadje. Petan jo je zavil v bizarno metaforo, tema pa je in verjetno tudi še bo vzbujala vrsto prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik. Ubesedil pa jo je izključno z literarno močjo in človeško modrostjo ter tako dosegel eminentno umetniško izpoved. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gostilničar - Boris Juh Hans - Pavle Ravnohrib Franciska - Lučka Počkaj Stojan - Slavko Cerjak Mica - Judita Zidar Prvi vojak - Iztok Jereb Franc - Milan Štefe Mama - Mojca Ribič Drugi vojak - Boris Kos Vesna - Mojca Fatur Tone - Jožef Ropoša Maja - Darja Reichman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2003

S knjižnega trga Dovjak, Vuk, Kardoš

Krištof Dovjak: Razstreljeni soneti, Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila, Štefan Kardoš: Stric Geza pripoveduje . Recenzije so napisali Peter Semolič, Bojan Sedmak in Andrej Lutman.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 3/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo. Ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4, 2. del

Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Zborovski panoptikum Koncert ob 70-letnici Alda Kumarja

Dihi je skrivnostni naslov koncerta ob 70-letnici Alda Kumarja, ki je sredi aprila obiskal dva primorska kraja, najprej skladateljevo rojstno Idrijo, nato pa še Novo Gorico, v kateri je bil vključen v cikel Goriška zborovska srečanja Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Oba koncerta sta bila izvedena v okviru tamkajšnjih območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Program je ponudil vpogled v skladateljev zborovski opus, nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Ane Erčulj, ki je tudi izbrala skladbe. Koncert v Novi Gorici, na katerem je bila navzoča snemalna ekipa Radia Koper, so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem, nagradili zbor z dolgimi in toplimi aplavzi in se nazadnje skladatelju zahvalili s stoječimi ovacijami. V opusu Alda Kumarja ima ljudska glasba pomembno mesto, predvsem primorska, z vsemi vplivi z manjšinskih kulturnih območij – od Istre do Rezije in Benečije. To smo slišali tudi na koncertu z naslovom Dihi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt