Ars aktualno Založniki vztrajajo, da se sredstva nižajo, ministrstvo meni drugače

Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.

Ars aktualno Kraljestvo planeta opic in zgodovina najdlje trajajoče znanstvenofantastične filmske franšize v zgodovini

V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Na 77. filmskem festivalu v Cannesu se bodo letos zvrstili med drugim novi filmi Francisa Forda Coppole, Alija Abbasija in Paola Sorrentina

V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Po deželi stečkov, srednjeveških nagrobnikov na Zahodnem Balkanu

Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.

Ars aktualno Festival Crossing Europe v Linzu

V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.

Ars aktualno Metropolitansko življenje v objektivu – fotografska razstava Mance Juvan

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.

Ars aktualno Nika Jurman je za film Borbike prejela glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma

Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.

Ars aktualno Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

Ars aktualno Flamski pisatelj Jeroen Olyslaegers, avtor knjižne predloge za film Wil, je obiskal Ljubljano

Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.

Ars aktualno 23. izdaja Festivala neodvisnega filma

Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno Festival dokumentarnega filma Visions du Reel (Vizije resničnosti) v Nyonu

Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.

Esej na radiu Alex Kama Devetak: V iskanju navdiha

Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.

S knjižnega trga Dovjak, Vuk, Kardoš

Krištof Dovjak: Razstreljeni soneti, Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila, Štefan Kardoš: Stric Geza pripoveduje . Recenzije so napisali Peter Semolič, Bojan Sedmak in Andrej Lutman.

Svet kulture Svobodna Palestina, nova sezona antičnega gledališča v Sirakuzah, Kolektivna iluzija

Pričenja se serija dogodkov z naslovom Svobodna Palestina, ki jo ob obletnici nakbe skupaj s partnerji pripravljajo Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev in s katero bodo predstavili palestinsko kulturo in umetnost. Odpirajo jo z razstavo in predavanjem o palestinski arhitekturi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V antičnem gledališču v Sirakuzah so pričeli z letošnjo sezono. Med drugim bodo uprizorili dela Sofokleja, Evripida in Plavta. V Hiši kulture v Pivki pa so odprli razstavo slikarke Suzane Brborovič z naslovom Kolektivna iluzija.

Eppur si muove - In vendar se vrti Študentski protesti v ZDA

Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.

Ars humana Jožef Muhovič: ''Danes živimo v času, ki bi mu lahko rekli vmesnost''

Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako po njeni strukturni plati kot tudi vplivu na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje čez 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da, kot pravi Konfucij, poimenuje pojme. In čeprav bi se komu navzven zdelo, da je njegovo področje raziskovanja povsem formalno, prav s svojimi knjigami, članki, eseji pokaže, kako je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi zunaj racionalnega in v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleau-Pontya, ki zapiše, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati skozi intenzivno in gosto desetletje med letoma 2008 in 2018, ko so s kolegi (B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravili kar nekaj velikih in odmevnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno od izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos. Slika: izrez naslovnice knjige Jaz in moj svet – Skice za avtoportret

Pogled v znanost Razmislek ob razstavi o neevropskih kulturah v SEM

Kaj je ostalo od tukajšnjih nekajdesetletnih poskusov predstavljanja izvenevropskih kultur onstran kolonialnega načina prikazovanja Drugega kot kulturno manjvrednega od "zahodne civilizacije"? Na dan zmage nad nacifašizmom v drugi vojni, 9. maja, so v Slovenskem etnografskem muzeju v glavnem mestu odprli 2 razstavi, ki obujata spomin na te poskuse. Avtorica (poleg soavtorja dr. Marka Freliha) osrednje razstave "Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti", kustosinja dr. Tina Palaić v pogovoru razmišlja in osvetljuje, kaj je SEM ob letošnji 60-letnici ustanovitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah pri Medvodah blizu Ljubljane (1964-2001) s to in bolj osebno zastavljeno razstavo avtorice dr.Nine Zdravič "Popotovanja spominov preko Alžirije v 60-ih letih 20.stoletja", poskusil posredovati v tukajšni javni prostor. FOTO: Ravnatelj muzeja dr. Boris Kuhar in kustosinja dr. Pavla Štrukelj z zakoncema Bebler pregledujeta indonezijsko zbirko, 1964. VIR: Dokumentacija SEM

Kulturna panorama Po deželi stečkov, nagrada skupine OHO, Svobodna Palestina

Začenjamo s podporo prizadevanjem slovenskih založnikov proti krčenju javnih sredstev za knjigo, ki jo je izrazilo evropsko združenje založnikov. Nezadovoljstvo večjega dela slovenskih založb izhaja iz rezultatov štiriletnega razpisa in pričakovanja, da bo po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, slovenska knjiga deležna večje podpore. V Atriju ZRC so odprli fotografsko razstavo Po Deželi stečkov, skrivnostnih srednjeveških nagrobnikov na območju Bosne in Hercegovine, na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Slovenski etnografski muzej 60-letnico Muzeja neevropskih kultur v Goričanah obeležuje z razstavama Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja. V Centru in galeriji P74 pa na skupni razstavi predstavljajo nominiranke in nominiranca za nagrado skupine OHO: letos so to Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Končujemo z Gibanjem za pravice Palestincev, ki ob obletnici nakbe pripravlja serijo dogodkov Svobodna Palestina.

Naši umetniki pred mikrofonom Janko Moder: "Zelo težko naštejem, koliko jezikov znam."

Osmega maja 2024 je minilo sto deset let, odkar se je v Dolu pri Ljubljani rodil prevajalec Janko Moder. Njegov skoraj nepregledni opus prevodov iz skoraj vseh evropskih jezikov obsega tako dramatiko kot poezijo in prozo. Diplomiral je iz slavistike, nekaj časa je poučeval, med vojno je bil dramaturg v gledališču, po vojni nekaj mesecev zaprt, potem se je preživljal predvsem kot prevajalec in urednik. Kot literat je ustvaril sonetni venec sonetnih vencev z naslovom Sla spomina ter roman Sveta zemlja. Leta 2004, ob njegovi devetdesetletnici, ko je ta roman ponovno izšel, je nastal pogovor, ki ga je posnela Vida Curk.

Likovni odmevi Tomislav Gotovac, radikalni umetnik, ki je stopal v vsakdanje življenje

V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu je na ogled pregledna razstava del Tomislava Gotovca, enega najpomembnejših umetnikov s področja konceptualne umetnosti, performansa, body arta in filma na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Razstava z naslovom: Tomislav Gotovac a.k.a. Antonio G. Lauer, NARAŠČAJOČA PADAJOČA GENEALOGIJA prvič predstavlja niz fotografij, filmskih projekcij ter rekvizitov in kostumov iz Gotovčevih predstav. Predstavljata jo direktorica Muzeja sodobne umetnosti Vesna Meštrić ter Darko Šimčić, vodja Inštituta Tomislava Gotovca. Foto: Tomislav Gotovac, Zagreb, volim te!, avtor: Mio Vesović, vir: FB stran MSU Zagreb

Svet kulture Gledališki omnibus po celjskem labirintu

Matija Solce bo v gledališko-glasbeno ambientalnem omnibusu z naslovom 3JA! obudil ulice v Celju. V Galeriji Škuc v Ljubljani pa bo vrata domišljijskim mestom odprla Beatrice Moumdjian s samostojno razstavo z naslovom Obnova praznine. Najdišča in čarobna mesta. Do 25. maja si je še vedno mogoče ogledati samostojno razstavo Vuka Ćosića z naslovom Dragi Karli, ki je na ogled v razstavišču artKIT v Mariboru. V Verdijem gledališču v Gorici si bo mogoče ogledati predstavo Kapucinska kripta, gledališko trilogijo, ki je nastala po istoimenskem romanu Josepha Rotha. Mineva pa tudi 110. obletnica rojstva Vitomila Zupana. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino Suhe trave in Izzivalci sta novi deli sodobnih filmskih prvakov, franšiza Planet opic pa je dobila svoj deseti del

Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.

Nove glasbene generacije Dijaki ljubljanskega konservatorija s Slavenom Kulenovićem in glasbo Škerjanca, Saint-Saënsa in Dvořaka

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Medenina in patina 100 let Godbe Cerknica/drugič

Nadaljujemo s posnetki Godbe Cerknica, ene najstarejših ljubiteljskih pihalnih zasedb na Slovenskem, ki v letošnjem letu praznuje 100 let delovanja. Godba Cerknica pod umetniškim vodstvom dirigenta Mitja Dragoliča, ki trenutno vodi tudi Orkester Slovenske vojske, že več kot desetletje sodi v sam vrh slovenskega godbeništva. Na državnih tekmovanjih pod okriljem Zveze slovenskih godb redno dosega vidne uspehe ter že vrsto let pripravlja odmevne koncertne in založniške projekte. Tudi danes smo za predvajanje izbrali dva posnetka z albuma Solissimo, ki ga je orkester skupaj še z enim albumom, imenovanim Še veš, izdal v letu 2016. Slišali boste skladbo za trobilni ansambel Vandrovec Tomaža Habeta in Koncert za rog in orkester št. 1 Richarda Straussa v priredbi Johna Boyda s solistom Aljažem Venišnikom.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Ksenija Vidali: samospevi s klavirjem in z orkestrom

Umetnico bomo poslušali v samospevih Frana Venturinija ob klavirski spremljavi ter Slavka Osterca in Demetrija Žebreta s simfoničnim orkestrom.

Skladatelj tedna Zlata doba francoske simfonije, 1. del

Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V prvi oddaji predvajamo Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.

Glasbena skrinjica Hirošige in Poole: Prečkanje mostu Ohaši

V današnji oddaji se bomo odpravili čez most Ohaši, ki ga je na svojem delu upodobil sloviti umetnik Utagava Hirošige. Hirošige je bil eden zadnjih velikih mojstrov tradicije ukiyo-e, zvrsti japonske umetnosti, ki jo najdemo na lesorezih in slikah 17., 18. in 19. stoletja, upodobljene teme pa so bili lepotice, igralci gledališča kabuki in sumoborci, zgodovinski prizori, ljudske zgodbe, pokrajine in erotični prizori. Naliv nad mostom Ohaši in Atake je izviren naslov grafike, ki je izšla leta 1857 v umetnikovem najbolj znanem nizu grafik Sto slavnih pogledov na Edo – današnji Tokio. Delo je navdihnilo tudi britanskega skladatelja Geoffreyja Poola, ki je po njem ustvaril skladbo Prečkanje mostu Ohaši.

Glasbeni portret Igor Ozim (1931-2024)

Nocojšnji glasbeni portret posvečamo enemu največjih slovenskih violinistov in violinskih pedagogov Igorju Ozimu.

Obiski kraljice Iz opusa Marcela Dupréja

Francoski organist in skladatelj Marcel Dupré se je rodil v glasbeni družini leta 1886 v Rouenu. Orgle je študiral na pariškem konservatoriju pri Félixu-Alexandru Guilmantu in njegovem asistentu Louisu Viernu, kompozicijo pa pri Charlesu-Marieju Widorju. Mnogo let pozneje je tudi sam začel poučevati na konservatoriju, kjer je bil profesor orgel in improvizacije 28 let. Kot odličen organist je veliko koncertiral doma in v tujini, v svoji karieri je imel več kot 2000 nastopov.

Musica noster amor Filharmonični orkester milanske Scale in Riccardo Chailly v Granadi

7. simfonija Sergeja Prokofjeva in 6. simfonija, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega sta zapolnili program koncerta, ki je bil 25. junija lani v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa je nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, vodil pa ga je glasbeni direktor te slovite operne hiše Riccardo Chailly.

Nedeljsko operno popoldne Operni odlomki

... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.

Evroradijski koncert Simfonični orkester iz Bournemoutha in pianist Pavel Kolesnikov

10. januarja je bil v Kulturnem centu Lighthouse v Poolu v Angliji izveden koncert Simfoničnega orkestra iz Bournemoutha in pianista Pavla Kolesnikova. Koncert je vodil dirigent Alpesh Chauhan, spored pa so sestavljali Koncertna uvertura Na jugu, op. 50 Edvarda Elgarja, Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franza Liszta in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Johannesa Brahmsa.

Glasbena skrinjica Karel Jeraj (1874–1951)

NULL

Samo muzika Milko Lazar kot pianist

Predvajali bomo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet. Leta 2000 sta s pianistom Bojanom Goriškom zasnovala klavirski duet, uspešno je koncertiral po vsej Evropi in bil trikrat tudi v Združenih državah Amerike. Letos se bosta predstavila z novim repertoarjem.

Jazz Ars Sting in jazz

Oddajo bomo namenili Stingovi glasbi, njegovim uspešnicam v jazzovskih priredbah in sodelovanjem z jazzovskimi glasbeniki. Konec februarja je na enem samem koncertu v Tampi nastopil s pevcem Billyjem Joelom. Sting zadnje čase koncertira v Dubaju, Las Vegasu, New Orleansu, Mumbaju, toda dobra novica je, da se Sting vrača tudi v Slovenijo – v sredo, 29. maja bo nastopil v ljubljanskih Stožicah.

Jazz avenija Skladatelj in trobentač Chris Botti

Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike. 15. maja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Samo muzika Oto Pestner

Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja »Lockjaw« Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.

Samo muzika Narodno-zabavni jazz

Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa - Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so buli vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.

Jazz Ars Saksofonist Teddy Edwards – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.

Tretje uho Boštjan Franetič - Siciljanka

Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.

Jazz avenija John Zorn in Masada

Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra letos bo najbrž spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in raznolik, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot stotimi samostojnimi ploščami.

Samo muzika Saksofonist, tolkalec in glasbeni pedagog Braco Doblekar

Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.

Jazz Ars Pihalec Emil Mangelsdorff

V nocojšnji oddaji bomo predstavili glasbeno ustvarjanje nemškega pihalca Emila Mangelsdorffa. Igral je jazz na alt in sopran saksofonu, flavti in klarinetu ter tudi komponiral in aranžiral. Mangelsdorffa je sprva navdihoval predvsem swing, pozneje pa tudi bebop, cool in tudi fusion. Leta 1964 je napisal priročnik za igranje saksofona.

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 6 – Umira …

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V sklepnem, šestem delu dekle z avtom po nesreči povozi kokoš. Kar sprva izgleda kot vljudnostna, a empatična interakcija, v kateri se razburjeno dekle želi opravičiti, postane igra manipulacije in čustvenega izsiljevanja, s katero zakonca dajeta slutiti napeto in nevarno vzdušje. To pa na simbolni ravni že nakazuje vojno – in grozote, povezane z njo. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Dekle – Doroteja Nadrah Vasjeva žena – Iva Krajnc Bagola Vasja – Vladimir Vlaškalić Produkcija Uredništva igranega programa

Radijska igra Slavko Grum: Josipina

Grum je v svojih črticah izpričeval svojo ambivalentnost do erotike. Njegova proza je ples Erosa in Tanatosa, zanimajo ga erotični stiki med socialno in generacijsko oddaljenimi posamezniki. Vse pa se zgodi le v njegovi razgibani notranjosti in v bogati erotični domišljiji. Režiser: Iztok Tory Prirejevalec: France Uršič Tonska mojstrica: Metka Rojčeva Avtor izvirne glasbe: Lojze Lebič Gospod N - Karli Brišnik Gospodinja - Katja Levstik Josipina - Anica Veble Dekle - Anica veble Liza - Polona Vetrih Deček - Barbara Levstik Punčka-Marička - Neža Simčič Moški - Rajko Stupan Ženska - Marjeta Gregorač Sosed - Ivo Jan Sluga - Stojan Colja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972.

Kratka radijska igra Egist Zagoričnik: Godot v puščavi

Avtor že v naslovu pokaže, da meri na svetovno znani primer dramatike absurda, znamenito Beckettovo delo Čakajoč na Godota. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Igralci - Dario Varga, Borut Veselko, Bojan Emeršič, Nataša Dolenc, Matej Rus Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Radijska igra Primož Vresnik: Kačji virus

Pustolovska drama s prvinami fantazijske srhljivke pripoveduje o katastrofi, ki doleti vaščane v majhni vasi ob Dravi zatem, ko mladi brodnik nevede prepelje čez reko nadnaravno silo. Vresnikova igra opozarja na skrito prisotnost zla, na njegovo uničevalno moč, ki je ljudje v sebi ne zmorejo obvladati. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godna Brodnik – Polde Bibič Brodnikov sin – Uroš Smolej Gospodarica, Starka – Jerca Mrzel Gospodar – Aleš Valič Virus – Polona Vetrih Srepo oko – Mojca Funkl Liza – Polona Juh Menih – Boris Ostan Jobe – Primož Ranik Ženski glas – Tina Uršič Moški glas – Tom Ban Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Radijska igra Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples

Van Goghovo usodo je Ivan Mrak uporabil za izpoved svojega pogleda na življenje kot izraz usodnosti, umerjane po višjem etičnem principu. Zato je Van Gogh v Mrakovi tragediji predvsem metafora za človeka, ki se v svojem življenju odloči za brezpogojno dejanje: za zavezanost umetnosti, saj naj bi kot edini medij odkrivala resnico sveta. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Van Gogh - Radko Polič Paul Gaugin - Boris Kralj Theo van Gogh - Karel Brišnik Doktor Gachet - Janez Albreht Rachel - Maja Sever Madame - Ivanka Mežan Glasovi množice - Vesna Penarčič, Irena Duša, Ana Duša, David Kladnik, Janko Rudolf, Sonja Pavčič, Milena Sovdat, Katarina Djuršić, Anica Šinkovec, Danijel Šmon, Miha Kavčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1987

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 5 – Kaj misliš, da je blo prej tukaj?

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V petem delu ima ruski vojak v kleti pridržano mlado novinarko. Žrtev in rabelj znotraj agresivnega odnosa razkrivata več spektrov grozot vojne. A se znotraj sadistične interakcije postopno odkrivajo blagi drobci humanosti in osnovne človeške bližine, ti pa zamajejo razmerja moči v njunem odnosu … Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ona – Doroteja Nadrah On – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto junija 2023

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Račun

Kritična družbena drama je napisana v obliki kriminalke. V njej je prikazan primer državnega kriminala, ki je pogost pojav v tranzicijskih državah, kakršna je Slovenija. Čustveno obarvana zgodba o prehodu državnega podjetja v zasebne roke kaže drugo stran podivjanega in brezobzirnega kapitalizma. To povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, naposled pa tudi to, da se eden od najstarejših delavcev iz obupa nad razmerami odloči za podobno dejanje kakor Cankarjev hlapec Jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo kriminalno početje. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vladimir – Dare Valič Policijski inšpektor Osterman - Aleš Valič Stari Seničar - Boris Cavazza Dušan Seničar - Jernej Kuntner Marjan - Marko Simčič Boris - Bojan Emeršič Majda - Stannia Boninsegna Rafik - Jernej Šugman Natakarica, Tajnica - Barbara Žefran Jože, Glas po megafonu – Marjan Hlastec Glas iz tranzistorja - Klemen Konda Hermann - Janez Albreht Množica – Marjan Hlastec, Barbara Žefran, Primož Debevec, Alenka Kovačič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Kratka radijska igra Daniel Odija: Glažuta

Sodobni poljski pisatelj Daniel Odija je že šestindvajsetleten izdal zbirko kratke proze in pesniško zbirko leta 2000, pozornost kritikov in bralcev pa je vzbudil z romanom Ulica leto pozneje. Kmalu je sledil nov roman in leta 2005 zbirka kratke proze s skupnim naslovom Glažuta, iz katere je tudi zgodba radijske igre. V jedrnati obliki igra kaže morečo banalnost delavčevega vsakdana, na katero se nehote mora navaditi tudi mladenič, za katerega je to prva služba. Na žalost postajajo take zgodbe vse bolj del naše vsakdanjosti. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Tatjana Jamnik Prirejevalka: Mateja Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Boris - Branko Jordan Brigadir Janek - Kristijan Ostanek Kazik - Rado Pavalec Suhi - Davor Herga Rysio - Tadej Toš Myzda - Ivica Knez Starka - Milena Muhič Prvi mulc - Izidor Ostan Drugi mulc - Jon Knez Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Regionalnega RTV centra Maribor decembra 2009.

Radijska igra Franček Rudolf: Kratek oddih v zdravilišču

Dva roparja postaneta žrtvi ženske in njenega nevsakdanjega konjička. Humorna igra pred poslušalce postavlja satirično ogledalo, v katerem se zrcalijo nekateri negativni pojavi našega vsakdanjika: pohlep, lažnivost in dvoličnost. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vinko – Janez Hočevar Izidor – Ivo Ban Tone – Aleš Valič Jožica – Polona Vetrih Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1985.

Radijska igra Djurdja Flere: Uporne Slovenke

Osrednjo vlogo v radijskem dokumentu iz časa narodnoosvobodilnega boja imajo ženske, slovenske zapornice, ki so sodelovale v boju za nacionalno in človeško osvoboditev. V transportnih vagonih, pred sodišči in tudi v temnicah – pričevanja kažejo, da je bilo vsakodnevno življenje dokumentiranih žensk nepretrgan boj, ki se z današnje časovne distance zdi še bolj nemogoče krut, a hkrati še bolj veličasten. Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Jure Culiberg Ženski glasovi: Slavka Glavina, Jerica Mrzel, Katja Levstik, Bara Levstik, Marinka Štern, Neža Simčič, Alenka Vipotnik, Marijana Brecelj, Duša Počkaj Moški glasovi: Jurij Souček, Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1975.

Kratka radijska igra Natalija Vorožbit: Slabe ceste – 4 – Hotel sem mal tišine

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V četrtem delu se ženska in vojak vozita v kamuflažnem džipu proti cilju. V prizoru, polnem zasukov in intenzivnih čustvenih stanj s posledičnimi konflikti, se v pogovoru razkriva vse več presenetljivih dejstev. Od tega, da v avtu zares nista sama, do tega, da ženska sploh ni poročena z vojakovim poveljnikom. Prevajalki: Julija Zapeka, Ana Krauthaker. Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar. Tehnični asistent: Martin Florjančič. Ženska – Polona Juh Vojak – Jurij Drevenšek Množica – Matija Vastl, Stane Tomazin, Primož Bezjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto februarja 2024.

Bogoslužje Prenos maše iz Zaloga

Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.

Sedmi dan Kaj pomeni biti pokončen kristjan?

Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.

Sledi večnosti O moči prijaznosti

Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.

Musica sacra Večernice Blažene Device Franza von Bibra

Letos mineva 300 let od skladateljeve smrti. Bil je češkega rodu, a je večji del svojega življenja služboval pri salzburškem nadškofu. V Benetke ni nikoli potoval, a se je - tako kot takrat ves svet - zgledoval po Claudiu Monteverdiju. Kot on, je tudi Biber ustvaril Večernice Blažene Device; tokrat jih boste lahko slišali v izvedbi ansambla Capella Musicale Beata Vergine del Rosario.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na šesto velikonočno nedeljo prenašamo sveto mašo iz Marijinega svetišča na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Pri maši sodeluje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Sledi večnosti Marijin mesec maj

V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.

Sedmi dan Akademik Jože Krašovec o vrednotah

Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?

Musica sacra Na pravoslavno veliko noč – z glasbo romunske, grške in ruske cerkve

Hristos vaskrse, Hristos anesti, Hristos a inviat so vzkliki, ki jih pravoslavni verniki različnih dežel, narodnosti in jezikov izrekajo v pozdrav na pravoslavno veliko noč pogosto so vtkani tudi v liturgično glasbo. Melodije včasih izvirajo iz ljudstva, veliko pa je tudi takih, ki imajo avtorja; velika noč s svojim sporočilom je namreč navdihnila tudi glasbene ustvarjalce vzhodnih pravoslavnih cerkva, med njimi romunske, grške in ruske.

Bogoslužje Prenos maše iz Lovrenca na Pohorju

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.

Sledi večnosti Ela Porić: V slovenskem šolskem sistemu vse reprezentacije na temo islama, muslimank in muslimanov, krepijo proti islamski diskurz

Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.

Musica sacra Ob 90. letnici smrti p. Hugolina Sattnerja – Missa Seraphica v izvedbi Komornega zbora Ave

Skladbe p. Hugolina Sattnerja so danes nepogrešljiv del repertoarja cerkvenih zborov, pa tudi nekaterih najkakovostnejših koncertnih vokalnih sestavov. Med najpomembnejša in najbolj izvajana njegova dela spada Missa seraphica, iz leta 1910 ; tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora Ave in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pod taktirko Simona Krečiča.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 1/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Ghassan Zaqtan: Pesem čuvaja sadovnjaka

Ghassan Zaqtan rojen leta 1954 v Beit Jali blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Z literarnim ustvarjanjem je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk in nekaj romanov. Njegova dela naslavljajo palestinsko izkušnjo skozi motive osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno tenkočutno lirična. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, produkcija 2023.

Literarni nokturno Edgar Allan Poe: Zvezda večernica

Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.

Literarni portret Percy Bysshe Shelley: neustavljiv, neomajen, nesmrten

Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice. Avtorica oddaje: Tadeja Spruk, avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley, avtorica prevodov: Tadeja Spruk, režiser: Jože Valentič, bralka: Lidija Hartman, interpret: Jure Henigman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2019.

Spomini, pisma in potopisi In memoriam – Paul Auster: Zimski dnevnik

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, scenarist in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija, nato pa je objavil še vrsto berljivih in vznemirljivih romanov. V svojih poznih literarnih delih se je še bolj zavedal minevanja in smrti, tako tudi v delu Zimski dnevnik. V izbranem odlomku se Auster spominja svojih brazgotin, svojevrstnega življenjskega zemljevida. Nikar ne zamudite. Prevajalka Ana Grmek, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4, 2. del

Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.

Lirični utrinek Andrej Voznesenski: Parabolska balada

Ruski pesnik Andrej Voznesenski se je rodil 12. maja 1933, umrl pa je leta 2010. Prve pesmi je objavil konec petdesetih let in že kmalu razvil svoj značilni slog. Za njegovo poezijo so značilni moderne kategorije in podobe, ekscentrične metafore, kompleksen ritmični sistem in zanimiva zvočna podoba. Parabolsko balado Andreja Voznesenskega je prevedel Tone Pavček. Leta 2003 jo je za Lirični utrinek interpretiral dramski igralec Vojko Zidar.

Literarni nokturno Ksenija Medved: napisala sem roman

Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.

Lirični utrinek Lili Novy: Somrak

Lili Novy, slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, je živela v letih od 1885 in 1958. Čeprav je za življenja sodila v krog najboljših pesnikov in pesnic, je pozneje njeno pesnjenje po krivici nekoliko utonilo v pozabo. V Liričnem utrinku njeno pesem Somrak interpretira dramska igralka Judita Zidar. Oddajo smo posneli leta 2003.

Literarni nokturno Bulat Šavlovič Okudžava: Ruske pesmi

Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.

Lirični utrinek Ivan Cankar: Zašumelo je zeleno morje

Desetega maja 1876 se je rodil Ivan Cankar. Pisal je prozo, esejistiko, dramatiko - in tudi poezijo. V Liričnem utrinku njegovo pesem z naslovom Zašumelo je zeleno morje interpretira dramski igralec Blaž Valič.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Neposredni prenos 4. Koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom "Za post"

Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Sobotni operni večer Radovan Gobec: Planinska roža v neposrednem prenosu iz SNG Maribor

Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Glasovi svetov Od umetne inteligence do umetne intimnosti

Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

Radijska igra Slavko Grum: Josipina

Grum je v svojih črticah izpričeval svojo ambivalentnost do erotike. Njegova proza je ples Erosa in Tanatosa, zanimajo ga erotični stiki med socialno in generacijsko oddaljenimi posamezniki. Vse pa se zgodi le v njegovi razgibani notranjosti in v bogati erotični domišljiji. Režiser: Iztok Tory Prirejevalec: France Uršič Tonska mojstrica: Metka Rojčeva Avtor izvirne glasbe: Lojze Lebič Gospod N - Karli Brišnik Gospodinja - Katja Levstik Josipina - Anica Veble Dekle - Anica veble Liza - Polona Vetrih Deček - Barbara Levstik Punčka-Marička - Neža Simčič Moški - Rajko Stupan Ženska - Marjeta Gregorač Sosed - Ivo Jan Sluga - Stojan Colja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972.

Podobe znanja Katarina Mohar: Ali lahko umetna inteligenca pove, kaj je bilo na starih freskah, preden jih je poškodoval zob časa?

V Rijksmuseumu v Amsterdamu so se leta 2019 lotili posebne oblike restavracije nemara najbolj ikonične slike, kar jih hrani ta muzej. Znameniti Nočni straži Rembrandta van Rijna so namreč v začetku 18. stoletja, ko so jo z izvorne razstavne lokacije premestili v amsterdamsko mestno hišo, obrezali robove, da se je prilegala novemu domovanju. Ker se odrezani deli žal niso ohranili, so si v muzeju v projektu Operacija Nočna straža zadali ambiciozno nalogo; s pomočjo umetne inteligence so se lotili rekonstrukcije celotne izvorne podobe Rembrandtove slike.

Radijska igra Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples

Van Goghovo usodo je Ivan Mrak uporabil za izpoved svojega pogleda na življenje kot izraz usodnosti, umerjane po višjem etičnem principu. Zato je Van Gogh v Mrakovi tragediji predvsem metafora za človeka, ki se v svojem življenju odloči za brezpogojno dejanje: za zavezanost umetnosti, saj naj bi kot edini medij odkrivala resnico sveta. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Van Gogh - Radko Polič Paul Gaugin - Boris Kralj Theo van Gogh - Karel Brišnik Doktor Gachet - Janez Albreht Rachel - Maja Sever Madame - Ivanka Mežan Glasovi množice - Vesna Penarčič, Irena Duša, Ana Duša, David Kladnik, Janko Rudolf, Sonja Pavčič, Milena Sovdat, Katarina Djuršić, Anica Šinkovec, Danijel Šmon, Miha Kavčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1987

Ars humana Kultura in evropske volitve

Dober mesec pred volitvami v evropski parlament lahko v oddaji Ars humana izveste, kako o kulturi razmišljajo parlamentarne stranke, natančneje njihove predstavnice Mija Aleš (vse življenje dejavna na področju kulture, Slovenska ljudska stranka), kustosinja Zdenka Badovinac (Levica), evropska poslanka Ljudmila Novak (Nova Slovenija) in predstavniki političnih strank bivši minister za okolje in prostor Jure Leben (Gibanje Svoboda), predsednik Sveta Socialnih demokratov za kulturo Dejan Prešiček ter evropski poslanec Milan Zver (Slovenska demokratska stranka). Z njimi se pogovarja, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Kdo smo? Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev).

Samo muzika Oto Pestner

Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.

Sledi večnosti O moči prijaznosti

Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.

Operna jutranjica Geneza slovenske partizanske opere

Rado Simoniti: PARTIZANKA ANA, glasbena slika iz partizanskega življenja v dveh delih Skladatelj je opero dokončal 24. januarja leta 1967; njena prva odrska izvedba se je zgodila 18. junija leta 1975 v poletnem gledališču Križanke, dve leti pozneje so jo koncertno izvedli v ljubljanski Operi, 19. aprila leta 1985 pa v scenski obliki v Mariboru, in sicer v okviru praznovanja 40. obletnice osvoboditve. Prvo pa je Simonitijevo Partizanko Ano slišalo občinstvo Radia Ljubljana, in sicer že v letu njenega dokončanja, torej leta 1967. In ta posnetek bomo tudi predvajali. Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi skladatelj, v solističnih vlogah pa nastopajo: Ana, ilegalka – Zlata Ognjanović Boštjan, komandant voda – Danilo Merlak Boris, partizan – Rudolf Francl Matjaž, partizan – Edvard Sršen Majda, bolničarka – Božena Glavak Janko, civilist – Slavko Štrukelj Marko, komandir – Ladko Korošec Petrček – Daniel Pleško Feliks, kurir – Jule Pleško

Slovenski solisti Izidor Erazem Grafenauer: "Flamenko izraža prvinsko strast, vse izhaja iz petja, ki se mu je kasneje kot harmonska osnova pridružila kitara in potem še gib."

Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Aprila 2024 je izdal CD ploščo Ventana abierta z avtorsko glasbo, ki temelji na flamenko palosih in izraža refleksije njegovega doživljanja sveta.