Literarni portret

Edith Wharton

Avtorica v svojih romanih tematizira in kritično opisuje spremembe, ki so se nakazovale konec 19. stoletja s kapitalističnim socialnim darvinizmom.

literarni-portret-980x551
foto: Flickr

Edith Wharton je napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz podtalnega pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Bila je šolana notranja opremljevalka razkošnih evropskih vil in palač in soavtorica uspešne knjige Okraševanje hiš. Družila se je in prijateljevala z znanimi umetniki tistega časa: Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zanje zbirala gmotna sredstva. Za te njene zasluge je bila odlikovana z Legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Sodelujejo: dramska igralka Barbara Cerar, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Nina Kodrič Hudej, tonska mojstrica Mirta Berlan in režiser Klemen Markovčič.