Ocene: filmi

Resnica ali izziv

01-l_noxgnxe

Resnica ali izziv je film o šestih prijateljih, ki na zadnjih skupnih počitnicah pred odhodom na univerzo bolj ali manj po naključju pridejo pod vpliv demona, ki njihovo življenje obrne na glavo. Od usodnega trenutka morajo eden za drugim brez konca igrati igro, ki od njih zahteva bodisi, da povedo resnico o nečem, kar vsaj pred kom skrivajo – seveda prav tej osebi –, bodisi, da storijo neko dejanje, ki najmanj potencialno ogroža življenje enega od njih. Potek dogajanja je precej predvidljiv, saj film skoraj popolnoma sledi žanrski matrici »najstniške grozljivke«: slutnja neizbežnosti je nakazana v uvodnem prizoru, ki pa več kot le začetni signal za gledalca postane šele nekje na sredini filma, ko dobi vlogo nujnega elementa za razvoj zgodbe; skupina šestih prijateljev je sestavljena iz tipičnih filmskih likov z ameriških collegev – filantropske aktivistke, geja, ki se ne upa razkriti očetu policistu, lahkoživke, njenega idealnega fanta, dekleta, ki prerado pogleda v kozarec in nadutega, vase zagledanega in celo do prijateljev ves čas grobega bodočega študenta medicine; manjšo vlogo ima še nerodni in do deklet vsiljivi sošolec, ki gre predvsem vsem na živce, čeprav ne bi smel biti nujno bolj zoprn od omenjenega naduteža. A zakaj jim je, nam ni pojasnjeno, saj kakšne značajske poglobitve glavnih junakov v filmu ni, določeni so le kot opisani tipi, kot nujni sestavni deli žanrske matrice. Tako so tudi izzivi, ki jih morajo opraviti, bolje rečeno njihovi učinki bolj ali manj pričakovani, saj morajo biti naslonjeni na tisto malo podatkov, kar jih film o junakih pove, tako da gledalcu ni težko predvideti, v čem je hybris, šibka točka vsakega posameznika, na katero bo demon pritisnil. Vendar so to res le točke, film niti ne razvije niti noče spodbuditi kakšenega premisleka o tem, koliko si npr. s skrivnostmi ali pa zaverovanostmi sami ustvarjamo šibke točke. Izmed vseh prijateljev nekoliko izstopi filantropistka Olivia, ki je ves čas središče, okrog katerega se razpletajo zgodbene niti, in ji zato smemo reči protagonistka, a tudi ona je kot filmski lik oblikovana zelo konvencionalno; še najbolj posrečeno je, kako je uporabljen podatek, da je youtube vlogerka, in sploh je mogoče reči, da se s koncem režiser nekoliko odkupi, saj je iztek dobra in na neki način celo duhovita domislica. Igralskih presežkov v filmu ni, čeprav vsi solidno opravijo svoje delo, posebnih izzivov pa žanrska konvencionalnost pač ne dopušča.