Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Janez Andoljšek ali Jejžov iz Hrovače je nekako med leti 1926 in 1941 pisal besedila (prozna in dramska) v ribniškem narečju ter z njimi pred 2. svetovno vojno nastopal na Radiu Ljubljana. Rojen je bil leta 1901, izhajal je iz številne družine. Bil je tudi eden od 5 otrok, ki je šel v šole in končal Trgovsko akademijo. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec pri Vzajemni zavarovalnici, honorarno pa je delal na Radiu Ljubljana. Z mlado družini je živel za Bežigradom v Ljubljani. Umrl je leta 1945. Po pričevanjih je umrl v Kočevskem Rogu. Hči Ema Andoljšek je zbrala njegova besedila in jih objavila v knjigi Le tülku vam povejm. Knjiga je izšla leta 2013. Med objavljenimi besedili, ki jih je Janez Andoljške izvajal v živo (tudi s kolegi igralci) je tudi igrokaz ali skeč Na Silvestrovo. V sočnem ribniškem dialektu napisano besedilo odstira pogled na to, kako so med obema svetovnima vojnama praznovali Silvestrovo na Radiu Ljubljana. Z njegovimi deli se nam odstira življenje v Ribniški dolini in tegobe tistega časa, ki jih je Jejžov iz Hrovače pomagal premagovati s humorjem. Zrcali pa se tudi dojemanje, pomen in moč radia. Režiser Alen Jelen je z igralcem Juretom Henigmanom in napovedovalko Matejo Perpar poskušal ujeti duh časa pred približno 90 leti. Kot zanimivost; tudi naš priznani igralec, član ansambla ljubljanske Drame Jure Henigman prihaja iz Ribnice. Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster je Matjaž Miklič Posneto v decembru 2024.
Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet? Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je izbrala nominiranke. Eno besedo je dodala časopisna hiša Delo. Akcijo organizira ZRC SAZU v sodelovanju z našo spletno stranjo, Multimedijskim centrom RTV Slovenija.
Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.
Butalci gredo po sol; V Butalah sejejo sol; Butalski jež Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.
Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.
Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.
Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.
Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru
Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
12 epizod
Sprehodili se bomo skozi silvestrski program gledališč, ošvrknili filmsko platno in napovedali težko pričakovana novoletna koncerta. Zadnji večer v letu ponuja za vsakogar nekaj; od muzikala in komedij do ljudske glasbe. Prvi januar pa glasbeno že tradicionalno zaznamuje novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki velja za enega najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na svetu.
Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com
Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet? Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je izbrala nominiranke. Eno besedo je dodala časopisna hiša Delo. Akcijo organizira ZRC SAZU v sodelovanju z našo spletno stranjo, Multimedijskim centrom RTV Slovenija.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).
V klasični kulturi obstajata izraza otium in negotium; prvi pomeni brezdelje, namenjeno duhovnemu počitku in razmišljanju, drugi pa dinamično menjavo storitev, trgovino ali preprosto delo. In prav o delu in brezdelju govori Andrej Rot v tokratnem Eseju na radiu. Bereta Maja Moll in Igor Velše. Spremljajoča glasba je Botticellijev triptih Ottorina Respighija v izvedbi Novozelandskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Isadora Saslava. Ton in montaža: Marko Krebs, glasbeni urednik: Mihael Kozjek. Posneto leta 2015.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni prinesla niti tokratna podnebna konferenca v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941 – 27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (samozaložba, 1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Ta izjemen erudit, ki je bil po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je nekaj časa deloval v sklopu skupine OHO in ustvaril tudi nekaj likovnih del. Ampak Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril preko petdeset samostojnih pesniških zbirk, nekatere so izšle po njegovi smrti leta 2014. Ob deseti obletnici njegove smrti se z gosti pogovarjamo, kaj je značilno za njegovo zgodnjo in kaj za njegovo pozno poezijo, kakšen je njegov pesniški jezik, kako pomembni vlogi sta imeli zanj Amerika in Mehika ter zakaj se sploh še vračati k branju njegove poezije. Sodelujejo dr. Irena Novak Popov, Tibor Hrs Pandur in Miha Maurič. Foto: Gregor Podlogar
Na še enem od zadnjih zemljišč znotraj nekdanjega obzidja rimske antične Emone, najbolj vzhodnega mesta takratne cesarske desete regije Venecija in Istra (Regio X. Venetia et Histria), ki jih je še možno raziskati zaradi pozidanosti, od oktobra potekajo arheološka izkopavanja dela območja prihodnje knjižnice NUK II ob križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Srednjeveško Ljubljano (Luwigana) so v visokem srednjem veku zidali tudi z gradbenim materialom antične Emone, zato arheologi previdno odstranjujejo plast za plastjo gradnje in naravnega zasutja skozi stoletja. Vodja teh zaščitnih izkopavanj je arheolog Blaž Orehek iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Po predstavitvi za novinarje v sredo, 18. decembra, smo z njim posneli pogovor o rezultatih in predvsem spoznanjih tako teh zadnjih kot preteklih izkopavanj antičnega mesta, posebej pa območja prihodnje knjižnice NUK II.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike, v pregledni oddaji s področja kulture in umetnosti v letu 2024.
Predvajamo deli Marca-Antoina Charpentierja: Te Deum laudamus za soliste, zbor in orkester v D-duru in Tretji Magnificat.
V letošnji zadnji oddaji Koncertni dogodki na tujem bomo predvajali posnetek koncerta Orkestra svete Cecilije, ki ga je na koncertu 11. maja v Rimu vodil dirigent Jakub Hrůša. Najprej je zazvenela Kubanska uvertura Georgea Gershwina, nato Koncert za klavir in orkester Masona Batesa, večer pa se je sklenil s Simfoničnimi plesi, op. 45 Sergeja Rahmaninova. V vlogi solista je nastopil pianist Daniil Trifonov.
Dirigent Stanislav Kochanovski je s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia na koncertu 11. novembra kot pripovedovalec odprl veliko knjigo ruskih legend, balad in pravljic: s solistom, pianistom Nikolajem Luganskim so se potopili v potopljeno mesto, poslušali ječanje morske deklice in doživeli svet Orienta.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.
Končuje se leto in z njim dve »dodatni« oddaji iz niza Godba iz Galicije, v katerih smo vam predstavili izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Ker je že vse v znamenju odpiranja penine, vam zdaj postrežemo s pravo glasbo. Začeli bomo s predigro k Straussovem Netopirju, slišali še čardaš iz iste operete, potem arijo iz Leharjeve Vesele vdove in za konec znamenito skladbo Summertime iz Gershwinove opere Porgy in Bess. Gostja pevka bo Astrid Crone, kapelnik pa Henrie Adams.
Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah. Leta 2015 je pri Edicijah DSS izšel njen glasbeni album Harfonija, na katerem sama ali z glasbenimi prijatelji izvaja devet skladb avtorjev iz 20. in 21. stoletja.
V ponedeljek, 23.decembra 2024, je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 10. tradicionalni koncert Božič v Ljubljani, ki ga organizira Simfonični orkester Cantabile. Z orkestrom je nastopila pisana bera gostov, ki so ustvarili pester in slovesen božični koncert, in sicer mezzosopranistka Ana Plahutnik, baritonist Peter Grdadolnik, vokalistka Estera Stojko, Psalmisti, Gugutke, Zbor Ptičjega studia in združeni mladinski zbor (MlPZ glasbene šole Logatec, Klara Maljuga, MlPZ KUD Adoramus, Ema Verdinek, Cerkveni MlPZ iz Rovt, Meta Malavašič). Simfonični orkester Cantabile je pred občinstvo prvič stopil spomladi leta 2011, odločitev za ustanovitev pa je slonela na spoznanju prvih orkestrašev in idejnega vodje projekta, dirigenta Marjana Grdadolnika. Po petih sezonah je orkester že postal prepoznaven doma in v tujini, na njegovem repertoarju pa najdemo tako skladbe klasičnih mojstrov vseh slogovnih obdobij kot tudi glasbo za film, balet in druge žanre. Z njim so kot solisti že nastopili številni vrhunski umetniki in perspektivni mladi solisti instrumentalisti, sodeluje pa tudi z zbori. Abel Modic: ČUDEŽ JUTRIŠNEJGA DNE William Gomez: AVE MARIA Tilen Slakan: ZIMSKI VALČEK Matija Krečič: BOŽIČNO JUTRO (Luka Vovk, klarinet) Peter Iljič Čajkovski: HRESTAČ, izbor iz baletne suite, op. 71a Alan Silvestri in Glen Ballard, prir. Jerry Brubaker: KONCERTNA SUITA iz animiranega filma POLARNI VLAK Ed Robertson: SANJAM SEN John Rutter, prir. Marjan Peternel: VSE, KAR ČISTO, LEPO JE Ljudska, prir. Nejc Poljanec: TIHO, LE TIHO Ljudska, prir. Miha Nahtigal: PIŠI, DRAGA, V AMERIKO Ljudska, prir. Gugutke: MORAM ITI K MOJOJ KUMI Ljudska, prir. in ples: Nejc Poljanec: SVET' ANDREJ Francesco Meneghello, prir. Miha Nahtigal: ROMARJI UPANJA, himna sv. leta 2025
Pri trinajstih letih je Erich Korngold napisal pantomimo Sneženi mož, ki so jo še istega leta, leta 1910, izvedli v dunajski Državni operi in glas o čudežnem dečku je obkrožil Dunaj.
Glasbeni portret nocoj namenjamo neopernemu opusu Giacoma Puccinija, od njegove smrti letos mineva 100 let. V zgodovino se je zapisal zlasti kot skladatelj presunljivih, realističnih oper. A čeprav je Puccini pisal komaj kaj drugega kot opero, pa dela, ki niso nastala za oder, vseeno ponujajo zanimiv vpogled v njegovo ustvarjanje.
Pastorale so najbolj značilne orgelske skladbe, namenjene božičnemu času. S pastirskimi melodijami, ujetimi v orgelske piščali, se bomo z različnimi glasbenimi ustvarjalci sprehodili vse od baroka do današnjih dni.
Album je podpisal Gordon Goodwin, z njim seveda tudi Big Phat Band, ter godalni kvartet San Francisco in vokalna skupina Take 6. Vse skladbe na plošči so delo Raymonda Scotta, v priredbah Gordona Goodwina.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba, ki jo vodi legendarni švicarsko-avstrijski glasbenik mathias rüegg. Izvajali so priredbe skladateljev Roberta Schumanna in Johanessa Brahmsa.
Leta 1723 je Antonio Vivaldi napisal štiri koncerte za violino in komorni orkester, ki so dobili ime Štirje letni časi, oziroma Le quattro stagioni. Skoraj tristo, ali natančneje dvestodvainsedemdeset let kasneje, leta 1995, se je predelave tega najbolj znanega Vivaldijevega opusa lotil Jorge Calandrelli, argentinski skladatelj in aranžer. Solistično vlogo violine je zaupal klarinetu, dodal pa je še jazzovsko zasedbo in pa peti stavek.
Sarpila je izjemen inštrumentalist, kot tudi aranžer in komponist. Leta 1990 smo ga videli in slišali tudi v Ljubljani. Z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška je nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. arpila - Tribute To Benny Goodman
Oddajo smo namenili priljubljeni francosko-italijanski pevki Caterini Valente, ki je na svojem domu v Luganu umrla 9. septembra letos, stara 93 let. Nadarjena pevka, kitaristka in plesalka je bila prava poliglotka, saj je govorila šest jezikov in pela v kar enajstih. V svoji dolgi karieri je izdala več kot 80 albumov in zaigrala v 10 filmih.
Oddajo Samo muzika smo namenili jazzovskim standardom v interpretaciji slovenskih pevk. Tako bomo poslušali Beti Jurković, Marjano Deržaj, Eldo Viler, Metko Štok, Majdo Sepe, Mio Žnidarič, Kristino Oberžan, Ireno Vidic, Ajdo Stino Turek, Nino Strnad, Ivo Stanič in Ano Čop.
Septembra letos nas je zapustil Aleš Kersnik, bobnar, tolkalec in avtor mnogih slovenskih popevk. Bil je tudi ustanovni član znamenite zasedbe Delial, član tria pianista Silvestra Stingla in občasno tolkalec v Privškovem Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Pisal je tudi glasbo za filme in radijske igre.
Ko je bila stara 20 let je zmagala nas prestižnem Sarah Vaughan International Jazz Vocal Competition. Leta 2024 je osvojila še tretjega grammyja, za najboljšo jazzovsko izvedbo, in sicer za skladbo Tight. Za to prestižno nagrado pa je nominirana tudi plošča, ki jo predstavljamo tokrat.
Oddajo bomo namenili ustvarjanju Sergia Mendesa. Priljubljeni brazilski glasbenik, ki je definiral zvok latino-jazzovske plesne glasbe, je umrl 5. septembra letos, star 83 let.
Porter je zasijal na svetovnem jazzovskem nebu kot meteor. Uspel je z izjemno prijetnim, svežim in toplim glasom ter povsem samosovojim, inovativnim pristopom k vokalnemu jazzu. Prav tako so odlične njegove lastne skladbe in besedila.
Eden najboljših evropskih jazzovskih orkestrov vodi sloviti saksofonist Bob Mintzer. Za tradicionalni božični koncert je v goste povabil vokalno solistko Judith Hill. Slišali bomo nekatere najbolj znane božične skladbe, v priredbah Boba Mintzerja.
Janez Andoljšek ali Jejžov iz Hrovače je nekako med leti 1926 in 1941 pisal besedila (prozna in dramska) v ribniškem narečju ter z njimi pred 2. svetovno vojno nastopal na Radiu Ljubljana. Rojen je bil leta 1901, izhajal je iz številne družine. Bil je tudi eden od 5 otrok, ki je šel v šole in končal Trgovsko akademijo. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec pri Vzajemni zavarovalnici, honorarno pa je delal na Radiu Ljubljana. Z mlado družini je živel za Bežigradom v Ljubljani. Umrl je leta 1945. Po pričevanjih je umrl v Kočevskem Rogu. Hči Ema Andoljšek je zbrala njegova besedila in jih objavila v knjigi Le tülku vam povejm. Knjiga je izšla leta 2013. Med objavljenimi besedili, ki jih je Janez Andoljške izvajal v živo (tudi s kolegi igralci) je tudi igrokaz ali skeč Na Silvestrovo. V sočnem ribniškem dialektu napisano besedilo odstira pogled na to, kako so med obema svetovnima vojnama praznovali Silvestrovo na Radiu Ljubljana. Z njegovimi deli se nam odstira življenje v Ribniški dolini in tegobe tistega časa, ki jih je Jejžov iz Hrovače pomagal premagovati s humorjem. Zrcali pa se tudi dojemanje, pomen in moč radia. Režiser Alen Jelen je z igralcem Juretom Henigmanom in napovedovalko Matejo Perpar poskušal ujeti duh časa pred približno 90 leti. Kot zanimivost; tudi naš priznani igralec, član ansambla ljubljanske Drame Jure Henigman prihaja iz Ribnice. Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster je Matjaž Miklič Posneto v decembru 2024.
Najdaljša noč v letu ni vedno družabni dogodek, poln veselja, objemov in hrupa, ampak je včasih tudi osamljeno premišljevanje in pregledovanje dogodkov iz preteklosti ter iskanje upanja za prihodnost. Tako je tudi v radijskem monologu, kjer osamljena ženska na silvestrski večer dela obračun svojega življenja. Njeno premlevanje je povezano predvsem z moškim – zvočno (avto)razmišljanje pa razkrije, kakšna je narava njunega odnosa. Režiser: Tone Frelih Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Osamljena ženska – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993.
Svojevrsten radijski pastiš o predprazničnih zagatah s pošiljanjem voščilnic na vse konce in kraje združuje tri kratkoprozna dela in tri slovenske popevke. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Erna – Romana Šalehar Alfred – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994.
Igra, s katero zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo postavil ob bok vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred svojim sinom. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec: Pavel Lužan Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Herman II. Celjski – Polde Bibič Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman Aron Salobir – Aleš Valič Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs Jetničarka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004.
Potrošniška decembrska mrzlica v kombinaciji z individualistično zaverovanostjo vase se v besedilu razkriva v trgovini, v kateri Zoja kupuje sestavine za božično večerjo za begunce. Kljub protagonistkini odločnosti je v veliki trgovini žal bolj kot človeškost pomembno kopičenje stvari za decembrske praznike. Bo v dneh topline in upanja prevladala empatija ali egoistično kopičenje konzerv graha? Zoja – Anja Drnovšek Varnostnik – Tone Gogala Gospa – Vesna Jevnikar Prodajalka – Barbara Vidović Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dramaturg in režiser: Alen Jelen Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018.
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Dramska igralka Vesna Pernarčič je članica Prešernovega gledališča Kranj. V rubriki smo slišali posnetke nekaj songov iz monodrame Piaf Edith Piaf, ki so nastali leta 2006 ob uprizoritvi v veliki dvorani Grand hotela Union. Avtor oddaje je Alen Jelen. Dramska igralka – Vesna Pernarčič. Uredništvo igranega programa.
Dorini je vroče, zato razočarana nad temperaturo svoje hotelske sobe kliče na recepcijo – receptorka je hladna, a v sobi je še vedno nevzdržno vroče. Ko je že videti brezupno, protagonistki na pomoč priskoči neavtomatski telefonski odzivnik, ki jo popelje na hipnotično popotovanje. Radijska igra črpa iz prvih dveh delov triptiha Zbirno mesto, ki se ukvarja s skupnostnim soočanjem s podnebno krizo in ki ga poleg radijske igre sestavljata še pogovor na temo podnebnih sprememb in odziva nanje ter participatorni performans. Avtorica ideje in scenarija, izvajalka performansa in radijske igre: Doroteja Nadrah Soavtor scenarija in izvajalec radijske igre: Tosja Flaker Berce Režiserka in dramaturginja radijske igre: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor glasbe: Spencer Gross Fonetika: Suzana Köstner Posebna zahvala gre: Galeriji Jakopič (MGML), Ljubljanskemu potniškemu prometu, Župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Andražu Arku, ki je avtor svojega besedila, vsem udeležencem dogodkov projekta Zbirno mesto Koprodukcija Uredništva igranega programa in Doroteje Nadrah, samozaposlene v kulturi Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo RS Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Mitska zgodba izvira iz Mahabharate, ki je poleg Ramajane najpomembnejši sanskrtski ep stare Indije in osrednje delo hinduizma. Lirsko-epsko drama o ljubezni in zapuščenosti velja za Kalidasovo najpomembnejše dramsko delo. Posebnost radijske izvedbe je njena zasedba, saj je igro interpretiral skoraj ves takratni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Režiser: Franci Križaj Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Prirejevalec in dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Šakuntala – Jadranka Tomažič Dušjanta – Sandi Krošl Kanva – Marjan Dolinar Gautami – Marija Goršič Vidušaka – Branko Grubar Prijamvada – Marjana Krošl Anasuja – Ljerka Belak Šarngarava – Marko Simčič Matali – Borut Alujevič Ravnatelj – Stanko Potisk Sodelovali so še – Mija Mencej, Jana Šmid, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno Vodopivec, Štefan Volf, Breda Senčar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1972.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Možaki si v zvoniku v prvonovembrski noči pripovedujejo zgodbe. Ob popitem alkoholu se postopno razkrivajo okoliščine nekoč storjenega zločina, katerega storilca sta prisotna. Režiserka: Maša Slavec Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojstri: Franci Likar, Borut Jeras, Martin Tomc Cerkovnik Madronič – Maks Bajc Ključar – Stane Potokar Kajfež – Maks Furijan Stariha, mlajši kmet – Bert Sotlar Mate, kmečki fant – Andrej Kurent Mike, Madroničev vnuk – Jana Osojnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1956
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Lara Jankovič je igralka, glasbenica in šansonjerka, ki je znotraj svojega opusa izdala tri glasbene albume, in sicer Kako diši svoboda, Na kožo zapisane zgodbe in Pred vami stojim gola. V rubriki Igralci pojejo je zapela nekaj pesmi po svojem in urednikovem izboru. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramska igralka – Lara Jankovič Uredništvo igranega programa
Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.
Upanje je v srcu vsakega. Krščanstvo je vera upanja po odrešenju in večnosti. Leto 2025 je v Katoliški cerkvi sveto leto, posvečeno prav temu upanju. O upanju v krščanstvu bo govoril profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Celarc.
V Katoliški cerkvi so stopili v jubilejno leto 2025. Jubilej je vedno pomenil dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Za sveto leto, za katero je značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje, je v buli, posebnem papeškem dokumentu, papež Frančišek dodal: »Naj nam tudi pomaga znova najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in spoštovanju stvarstva.« Gostja je redovnica, nacionalna koordinatorka jubilejnega leta Božena Kutnar.
Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.
Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
Kakšna je pr(a)va božična zgodba? To je vprašanje, ki si ga zastavlja brat frančiškan, teolog in socialni pedagog Andraž Arko. V oddaji Sedmi dan bomo prevrednotili pomen praznovanja Kristusovega rojstva v luči vse večjega komercialnega izkrivljanja praznika in duhovne praznine, ki se pogosto skriva za božično potrošnjo in vse hitrejšim načinom življenja, zaradi katerega izgubljamo tla pod nogami. Z Andražem Arkom, avtorjem knjige o Božjem Sinu in njegovem rojstvu, se bo pogovarjal novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs.
Iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti na četrto adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Maševal bo škof dr. Peter Štumpf. S petjem bo sodeloval stolni mešani pevski zbor sv. Nikolaja, ki ga vodi Tomi Bušinoski.
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Kmalu bomo praznovali božič, praznujejo ga tako verniki kot tudi drugi. Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in protestantski verniki, pa tudi članice in člani manjših pravoslavnih cerkva. Del pravoslavnih, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. Vabljeni k poslušanju.
Na tretjo adventno nedeljo iz župnije Zalog neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Andrzej (izg. Andžej) Gosek. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor Mlada srca pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Jerneja Berdena
Pesem Ob gozdu na zimski večer je ena najslavnejših pesmi ameriškega pesnika Roberta Frosta. V neizumetničenem jeziku, z izjemno metaforiko, opisom podob iz narave izreka temeljna izkustva in resnice o svetu. Prevod: Marjan Strojan, interpretacija: Blaž Šef.
Butalci gredo po sol; V Butalah sejejo sol; Butalski jež Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Carlos Drummónd de Andrade je eden največjih brazilskih pesnikov. Za njegovo poezijo je značilen na videz preprost izraz, s katerim je upesnjeval preplet vsakdanjega z zgodovinskimi ali družbenimi temami. Pri tem je ostajal zvest svoji socialni in politični drži, predvsem nasprotovanju diktaturi vojaške hunte. Pesem Praznovanje novega je prevedla Mojca Medvedšek, interpretira jo Blaž Šef.
V Rusiji ob koncu 19. stoletja so bili novoletni obiski nekaj tradicionalnega, neuradno nujnega, marsikdo, na primer pripovedovalec Čehovove zgodbe, pa jih je občutil precej drugače. Zgodba je polna čehovljanskega humorja, celo komike. Prevajalec Marjan Poljanec, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2022.
Butale in Butalci Turki v Butalah Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki so žive še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Francoski pesnik Jacques Prévert je eden najbolj priljubljenih pesnikov dvajsetega stoletja, saj z na videz preprostimi verzi izraža globoka spoznanja in resnice, ki se človeka prav zaradi tega spoja dotaknejo toliko bolj. To izkušnjo ponuja tudi pesem Paris at night. V prevodu Aleša Bergerja in v interpretaciji dramskega igralca Ivana Rupnika.
Starorimski pisatelj Petronij je živel v Neronovem času in je znan po satiričnem romanu Satirikon. Napisal ga je okoli leta 60, ohranjeni so samo fragmenti, a velja za prvi evropski satirično-komični roman in najboljši antični roman sploh. V pripoved so vložene ljubezenske zgodbe in takšna je tudi tista o efeški vdovi. Prevod Primož Simoniti, interpretacija Gaber Kristjan Trseglav, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Literarni nokturno je bil posnet leta 2007.
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine. Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm, interpretka Darja Reichman, bralec Bernard Stramič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Dnevi od božiča do svetih treh kraljev so prav poseben čas, poln upov in veselega praznovanja, duhovnega premišljevanja in ne nazadnje šeg, ki se prenašajo iz roda v rod. Prevajalka in avtorica več proznih besedil Katarina Mahnič je s partnerjem pred časom kolesarila po Latinski Ameriki. Praznični čas sta preživela v Ekvadorju in iz dnevniških vtisov je nastal zapis Goreče ulice in rdeče spodnjice. Igralka Darja Reichman, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2014.
Decembrske Humoreske tega tedna so posvečene Franetu Milčinskemu - Ježku, ki bi 14. decembra praznoval 110 let. Tokrat smo iz našega arhiva izbrskali radijsko igro, posneto leta 1970. Jurij Souček in Janez Hočevar - Rifle v njej interpretirata Ježkovo humoresko Smeh v vesolju. V njenem središču sta butalonavta, ki hočeta osvojiti luno.
Pesnik Ciril Zlobec je bil marsikaj (prevajalec, pisatelj, esejist, dolgoletni urednik revije Sodobnost in nekajletni odlični urednik Kulturno-umetniškega programa na Radiu Slovenija, partizan in politik), zato si zagotovo zasluži, da se ga ob 100. obletnici rojstva naslednje leto (rodil se je 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl je je 24. avgusta 2018 v Ljubljani) spomnimo in spominjamo. Zlobec je pisal tudi vzneseno, strastno, živo, polno, lepo ljubezensko liriko. Njegov sonet Ljubezen, najina visoka pesem lahko slišimo v pesnikovi interpretaciji.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
To opero so nekoč ocenili za nevredno in nemoralno, a nadaljnja usoda ji je namenila velikanski uspeh.
Igra, s katero zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo postavil ob bok vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred svojim sinom. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec: Pavel Lužan Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Herman II. Celjski – Polde Bibič Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman Aron Salobir – Aleš Valič Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs Jetničarka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004.
Pestra pokrajina, ki jo opazujemo danes, pred nami skriva bogato zgodovino preteklega življenja. Če lahko med fosilnimi ostanki najdemo ohranjene kar celotne organizme, so po drugi strani mikrofosili – kot pove že ime – precej manjši. Lupine školjk, ostanki zobcev in tudi pelodna zrna, ki so v dolgih obdobjih zemljine zgodovine postala del kamnin, pripovedujejo o razvoju življenja, spremembah podnebja, geologom pa pomagajo določiti starost kamnin. Kaj nam o času, ko je bilo današnje območje Slovenije prekrito z morjem in ko so tu hodili dinozavri, povedo mikroskopsko veliki fosilni ostanki? Košček sestavljanke o preteklem svetu nam v današnjih Podobah znanja razkriva tokratni gost, paleontolog doc. dr. Luka Galè z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje. Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Decembrske Humoreske tega tedna so posvečene Franetu Milčinskemu - Ježku, ki bi 14. decembra praznoval 110 let. Tokrat smo iz našega arhiva izbrskali radijsko igro, posneto leta 1970. Jurij Souček in Janez Hočevar - Rifle v njej interpretirata Ježkovo humoresko Smeh v vesolju. V njenem središču sta butalonavta, ki hočeta osvojiti luno.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941 – 27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (samozaložba, 1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Ta izjemen erudit, ki je bil po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je nekaj časa deloval v sklopu skupine OHO in ustvaril tudi nekaj likovnih del. Ampak Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril preko petdeset samostojnih pesniških zbirk, nekatere so izšle po njegovi smrti leta 2014. Ob deseti obletnici njegove smrti se z gosti pogovarjamo, kaj je značilno za njegovo zgodnjo in kaj za njegovo pozno poezijo, kakšen je njegov pesniški jezik, kako pomembni vlogi sta imeli zanj Amerika in Mehika ter zakaj se sploh še vračati k branju njegove poezije. Sodelujejo dr. Irena Novak Popov, Tibor Hrs Pandur in Miha Maurič. Foto: Gregor Podlogar
Zlatorog Viktorja Parme ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti za glasbeno gledališče; z njim je Parma omogočil kvalitativni preskok, ki so ga v naslednjih letih, takrat seveda že iz sodobnejših izhodišč, v domačo opero prinesli Savin, Osterc, Kogoj in Bravničar.
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Butale in Butalci Turki v Butalah Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki so žive še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Nakup čevljev z očetom se nekoč ni posrečil. Nakup kitare namesto le-teh pa je obrodil neverjetne sadove. In zdaj je za njim, med drugim, tudi 30-letna kantavtorska kariera. V času, ko so njegove uspešnice tako rekoč ponarodele, je obul še čevlje igralca in močno zagrizel v pisanje filmske glasbe. S svojo glasbo je poljubil in očaral celoten Balkan in šel daleč onkraj meja ter v vseh teh letih s skrbno izbrano glasbeno ekipo ustvarjal odrsko popolnost. A tokrat se z njim ne bomo sprehajali po svetu, ampak bomo vzeli pod drobnogled njegova besedila. Tradicijo koncertiranja na božični dan, tudi ponudbo koncerta po spletu, je letos opustil, zato sva se odločila, da kanček povezanosti njegove glasbe s tem dnem vseeno ohraniva.