10 min • 30. 12. 2024
10 min • 30. 12. 2024
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.
15 min • 11. 03. 2026
Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.
27 min • 10. 03. 2026
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo zvečer premiera glasbeno plesnega dogodka z naslovom »Meje mojega jezika so meje mojega sveta«, ki ga podpisuje plesalec Gregor Luštek. V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma pa bodo uprizorili radijski literarni večer o romanu Tine Vrščaj Na Klancu. Neposredni prenos bo potekal tudi na programu Ars. Bili smo tudi na koncertu Koroška poje v Celovcu. Tina Vrščaj: Na klancu
11 min • 09. 03. 2026
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
16 min • 06. 03. 2026
Najučinkovitejši branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov so sočutni ljudje, ki znajo kritično in analitično misliti, ločiti mnenja od dejstev, laž od resnice, refleksen odziv od razmisleka ter se znajo vživeti v miselni in čustveni svet soljudi. Branje knjig je pri razvoju tovrstnih sposobnosti osrednjega pomena, je zapisano v Manifestu o branju za 21. stoletje, ki so ga pripravili ob prvem nacionalnem dnevu branja. Njegovo geslo je Branje je veselje. V oddaji tudi o knjigi Naši temelji in okviri, Slovenci in Slovenija v zgodovini ter premieri predstave Amo essere v SNG Nova Gorica.
15 min • 05. 03. 2026