Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Libreto, ki sta ga napisala Luigi Illica in Giuseppe Giacosa po drami francoskega pisatelja Victoriena Sardouja, je izvrstno izpeljan in zelo učinkovit. Sardou je celo izjavil, da je boljši kot njegova igra. Puccini se je s francoskim dramatikom večkrat sestal, da bi se pogovoril o libretu. Ker je skladatelj v svojih operah pripisoval velik pomen oblikovanju občutka za prostor, je bil ob Sardoujevem neupoštevanju geografskih dejstev zgrožen. Puccini sam si je zelo prizadeval za natančen prikaz rimskega okolja. Vsako izmed treh Toscinih dejanj nas popelje na rimsko zgodovinsko prizorišče; ta med sabo niso oddaljena več kot 15 minut hoje. V prvem dejanju se znajdemo v baziliki Sant'Andrea della Valle, v drugem v palači Farnese in v tretjem v Angelskem gradu. 

To Puccinijevo opero, repertoarno stalnico, uprizarjajo skoraj vsak dan po vsem svetu. Zgodba je privlačna, ljubezenska drama srce parajoča, glasba mikavna, postavitev dogajanja pa dopušča številne reinterpretacije. Puccinijevo Tosco so tukaj v Mariboru premierno uprizorili prejšnji petek, 17. maja. To je bila že trinajsta postavitev tega skladateljevega priljubljenega dela na odru mariborske opere. Pod režijo se je podpisal Pier Francesco Maestrini, scenografijo je ustvaril Matic Kašnik, kostume je oblikoval Luca dall'Alpi. Kolektiv Apophenia (Jean Paul Carradori in Francesco Baita) pa je oblikoval svetlobo in video.

Pojejo: Rebeka Lokar (Floria Tosca), Mihail Šešaberidze (Mario Cavaradossi), Luka Brajnik (Scarpia), Dušan Topolovec (Spoletta), Sebastijan Čelofiga (Cerkovnik), Mihael Roškar (Ječar), Tomaž Planinc (Sciarrone), Valentin Pivovarov (Angelotti) in Terezija Potočnik-Škofič (Pastir). Zbor in orkester mariborske opere vodi Gianluca Martinenghi.

Dejan Juravić