Iskanje
58 min • 31. 12. 2024
Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko.
foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com
Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko.
foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com
»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!
46 min • 13. 01. 2026
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.
27 min • 06. 01. 2026
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
24 min • 30. 12. 2025
Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
24 min • 23. 12. 2025
Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek
35 min • 15. 12. 2025
