Iskanje
43 min • 25. 12. 2024
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje.
Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje.
Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
25 min • 31. 12. 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
18 min • 26. 11. 2025
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
34 min • 29. 10. 2025
September, ko se učenci in dijaki po dolgih poletnih počitnicah spet vrnejo v šolske klopi, je tudi nacionalni mesec skupnega branja. Osrednja tema tega medresorskega projekta za spodbujanje branja je letos glasno branje in pripovedovanje. Prav slušno branje vse bolj dopolnjuje fizično, še posebej pa pri posamezniku krepi asociativno razmišljanje in abstraktni način mišljenja. V obdobju, ko pravljice svojim otrokom žal prebira vse manj staršev, se moramo kot skupnost potruditi, da nobeno otroštvo ne bo minilo brez tovrstne izjemne izkušnje. To je namreč neprecenljiva zapuščina, ki jo starši ali ljubeči odrasli lahko dajo otroku za čas pozneje, ko se bo šele v odrasli dobi polno zavedal, kako dragocena je bila ta skupna izkušnja med platnicami. Kako ga je obogatila in predvsem razširila njegova miselno-doživljajska obzorja. Kaj pomeni manko vsakovrstnega, tudi slušnega branja, za celostni razvoj človeka, pa vse bolj razkrivajo rezultati različnih raziskav. Merjenja bralne pismenosti slovenskih otrok in mladostnikov namreč že nekaj časa izkazujejo skrb vzbujajoče rezultate. To nas bi moralo skrbeti in zagotovo spodbuditi večje napore, če jih že ne zahtevati, da se ta trend obrne. V letu in mesecu, ko praznujemo 65. obletnico dobre prakse in izjemne spodbujevalne akcije Bralna značka in je vzniknila tudi trajnostna pobuda za 10-minutno branje na dan, se zdi, da je smer prava, le še mlade sopotnike moramo znova navdušiti za bralna pohajkovanja po tej poti. Sogovornica – Gaja Kos, predsednica Društva bralna značka – ZPMS Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2025.
22 min • 24. 09. 2025
Generacije, ki so odraščale v 80. letih preteklega stoletja in tisočletja, smo bile neizbrisljivo zaznamovane tudi s čisto posebnim filmom – Poletje v školjki. Postal je del kolektivnega spomina na naša otroštva. In nas s Tomažem, Mileno in drugimi otroki še danes vsakič znova s svojevrstno melanholijo vrne v brezskrbno poletje na Sečoveljske soline. Poletje, ki ga že zdavnaj ni več, vendar se je ohranilo na celulojdnem traku. Režiser Tugo Štiglic je ustvaril scenarij za film s pisateljem Vitanom Malom po njegovi knjižni predlogi Ime mi je Tomaž iz leta 1972. Film iz leta 1986 je zdaj doživel svojo restavrirano digitalno različico. Na projekciji v sklopu projekta Naši filmi doma Slovenskega filmskega centra pa pred filmskim platnom letošnjega maja v Cankarjevem domu po letih spet združil ustvarjalce in nostalgike. Zgodba o Tomažu, njegovem zadnjem otroškem poletju, ločenih starših, ki ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala, prvih ljubeznih, romantičnih dotikih in poletnih prijateljih je univerzalna in s čustveno paleto gotovo preči časovne limite. Vsako poletje, vsako otroštvo ima namreč svoje Tomaže in svoje Milene. Samo eno, zelo posebno, tisto iz leta 1985, ko je potekalo snemanje, pa je že štirideset let ujeto na film in s posebnim mestom v naših spominih. V tokratnem Grafoskopu, v pogovoru z Davidom Slugo, ob Mileni Kaji Štiglic je na filmu upodobil Tomaža, med drugim tudi o spominih na tisto poletje in tem, kje se morda še skriva njegov najstniški Tomaž. Sogovornik – David Sluga Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2025
24 min • 27. 08. 2025
