Iskanje
17 min • 29. 12. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
17 min • 29. 12. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm,
interpretka Darja Reichman,
bralec Bernard Stramič,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm,
interpretka Darja Reichman,
bralec Bernard Stramič,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.
Avstrijska pesnica, pisateljica, dramatičarka in zvočna umetnica Natascha Gangl od leta 2007 dela kot samostojna avtorica. Že več kot petnajst let živi in ustvarja v Avstriji, Španiji in Mehiki. Piše predvsem gledališka besedila, eksperimentalno prozo in eseje in ob tem raziskuje jezik v vseh možnih jezikovnih agregatnih stanjih. Spraševanje o slišanem je v samem jedru njene poetike, ki jo predstavlja pesnik, pisatelj in prevajalec Aleš Šteger, osredotoča pa se na tekst Tam kam, za katerega je avtorica maja leta 2025 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Prevajalec in avtor scenarija je Aleš Šteger, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, bralec veznega besedila Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
18 min • 12. 04. 2026
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
21 min • 05. 04. 2026
V oddaji Literarni portret predstavljamo flamskega pisatelja Toma Lanoyeja. Rodil se je leta 1958 v mestecu Sint-Niklaas v flamski provinci v Belgiji, živi in ustvarja pa v Antwerpnu in Cape Townu. Je eden najbolj cenjenih flamskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, hkrati pa tudi ustvarjalec performansov, esejist, pisec kratkih zgodb in kolumen. V desetletjih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko širino. Tako v svoji prozi kot v poeziji se ironično posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju jezika. Avtorica oddaje in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpreta Sabina Kogovšek in Gregor Gruden, bralca Ana Bohte in Dejan Kaloper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2010. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
20 min • 29. 03. 2026
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
24 min • 22. 03. 2026
Portret grenlandske inuitske oziroma eskimske poezije je izpred pol stoletja, torej iz obdobja, ko dežela sicer še ni imela priznane avtonomije, pač pa je vse močnejša postajala zavest o identiteti, ki je drugačna od tedaj uradno prevladujoče danske. Oddaja iz radijskega arhiva razkriva zanimiv pogled v kulturo otoka, ki je bil še pred kratkim v središču svetovne javnosti. Scenarist in prevajalec Marjan Kramaršič, igralec Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režiser Aleš Jan. Posneto novembra 1976.
18 min • 15. 03. 2026
